KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23531
ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 364, 364/9, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 143, 143/4.
sodba - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano - zakonski znaki kaznivega dejanja - obrazložitev sodbe - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - protipraven odvzem prostosti - grozovit način
Sodišče izreče oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP, če dejanje, kot je opisano v obtožnem aktu, po zakonu ni kaznivo dejanje, ker že iz opisa ne izhajajo vsi znaki kaznivega dejanja oziroma ker že iz opisa dejanja izhajajo okoliščine, ki izključujejo protipravnost.
ZOR člen 174, 177/1, 177/2, 178/4.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost za nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - imetnik vozila - sopotnik - objektivna odgovornost imetnika vozila - oprostitev odgovornosti - neznani voznik - oljni madež - višja sila - dejanje tretjega, ki ga ni mogoče pričakovati - preprečljivost nesreče - skrbnost - dovoljenost revizije - sklep o razveljavitvi - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Oljni madeži na cesti niso nepričakovan pojav, ker se na naših cestah pogosto pojavljajo, kar pomeni tudi, da ravnanje tretjih oseb, ki jih na ta ali oni način pustijo na cesti, ni nepričakovano. V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da je izhodišče za presojo pričakljivosti in preprečljivosti objektivno in abstraktno. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka. Temu merilu je ustrezna presoja pritožbenega sodišča, da bi skrben voznik moral zaznati oljni oziroma naftni madež, ki se je raztezal po cesti vsaj 200 m, po nekaterih podatkih pa 500 m pred mestom trčenja, in temu prilagoditi način svoje vožnje.
ZKP člen 92, 92/2-7, 96, 96/1, 374, 374/3, 424, 424/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - nagrada prejšnjega zagovornika
Zakonska ureditev dopušča možnost, da svoje in zagovornikove izdatke, za katere sodišče oceni, da niso potrebni, krije obdolženec sam.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - delno pravnomočna sodba - združitev in izločitev postopka - konkurenca načel o sojenju v razumnem roku in enotnosti postopka - zaslišanje priče - dokazna vrednost - izvedeniško mnenje - zaslišanje forenzičnega strokovnjaka - načelo neposrednosti - nedovoljen dokaz - posebne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij - prisluškovanje - mobilni telefoni - snemanje SMS - hišna preiskava - nezakonit dokaz - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izzvana kriminalna dejavnost - nadaljevano kaznivo dejanje - dokazovanje - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave (CFP)
V primeru, ko teče enotesn postopek zoper več obdolžencev (subjektivna zveznost) zaradi več različnih kaznivih dejanj (objektivna zveznost) in je kazenski postopek pravnomočno končan le zoper nekatere od obdolžencev, od katerih so nekateri vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, zoper druge pa je bila sodba razveljavljena in vrnjena v novo sojenje, lahko pride pravilo, da je treba z eno sodno odločbo odločiti o zadevi v celoti in je zahteva za varstvo zakonitosti dopustna šele po pravnomočno končanem postopku glede vseh obdolžencev in vseh kaznivih dejanj, v konflikt z načelom o sojenju v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja.
Okoliščina, da je bila priča pred zaslišanjem seznanjena z vsebino kakšnega dokaza, sama po sebi ne izključuje zaslišanja te priče in zato njena izpovedba ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, utegne pa ta okoliščina vplivati na oceno verodostojnosti priče.
Zakonitost prestrežene komunikacije se presoja po tem, ali je bila odredba za nadzor telekomunikacij zakonita in ali je bila izvršitev odredbe v skladu z odredbo. Zakonitost delovanja tehničnega sredstva za prenos telekomunikacij na zakonitost odredbe in njene izvedbe ne vpliva. Komunikacije z mobilnim telefonom so telekomunikacije v smislu 1. točke 1. odstavka 150. člena ZKP in je nadzor mobilnega telefona s prisluškovanjem in snemanjem ukrep, ki obsega tudi snemanje SMS.
Dokazna vrednost strokovnih mnenj se presoja po določbah 1. odstavka 18. člena ZKP, ne pa po določbah, ki urejajo izvedenska mnenja.
Za obstoj kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ni odločilna koncentracija psihogenih substanc v mamilu oziroma razmerje dovoljenih in prepovedanih snovi v zmesi.
stroški postopka - spor o zakonitosti upravnega akta - odločba ustavnega sodišča - uporaba določb ZPP
Glede na določbo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču in upoštevanju, da je Ustavno sodišče razveljavilo zakonsko določbo na kateri temelji sklep o stroških, je Vrhovno sodišče sklep razveljavilo, kar pomeni, da bo moralo Upravno sodišče o stroških še enkrat odločiti.
ZKP člen 18, 18/1, 340, 340/1-1, 364, 364/7, 371, 371/2.URS člen 29, 29/1-3.
dokazovanje - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni standard - pravice obrambe - zaslišanje priče - branje izpovedbe priče - soočenje
Procesno dejanje soočenja obdolženca in priče predstavlja posebno obliko zaslišanja priče.
S pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona, četudi se po zahtevi za varstvo zakonitosti pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo odločitev; prenehanje teka zastaranja kazenskega pregona pa nastopi le takrat, če (absolutno) zastaranje ni nastopilo pred pravnomočnostjo obsodilne sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23451
KZ člen 47, 111, 183, 183/2, 184, 184/1, 184/2.ZKP člen 354, 371, 371/1-9, 371/1-10, 371/1-11, 385, 420, 420/2.
spolni napad na osebo, mlajšo od 14 let - zakonski znaki kaznivega dejanja - storilec - pojem druge osebe po členu 184/2 ZKP - starost oškodovanca - polnoletnost oškodovanca - stek kaznivih dejanj - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - načelo in dubio pro reo - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe - prepoved reformatio in peus
Praviloma bo razmerje med storilcem, ki ima eno od predpisanih posebnih lastnosti in osebo, staro nad 14 oziroma 15 let, učinkovalo do 18 leta njene starosti, le izjemoma pa tudi po doseženi polnoletnosti. Obsojenec je izvrševal posamezna dejanja v škodo oškodovanke, ki še ni bila stara 14 let, z njimi pa nadaljeval tudi po njenem 14. letu starosti in celo po polnoletnosti. Šlo je za istovrstno kriminalno dejavnost, ki se je pojavljala v zelo kratkih časovnih obdobjih, ob izkoriščanju iste priložnosti in ob enakem enotnem naklepu, zato je podana podlaga za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
Načelo kazenskega procesa, da je treba v dvomu odločiti v korist obtoženca (in dubio pro reo) je pomembno načelo, vendar ne pomeni regulatorja presoje dokazov, temveč se uporabi šele, ko je dokazna presoja sprejeta. Načelo in dubio pro reo zato ni kršeno že takrat, če bi pri sodniku oziroma sodišču po obtoženčevem mnenju moral nastati dvom, ampak le v primeru, če kljub dejansko obstoječemu dvomu sodišče izreče obsodilno sodbo.
ZAzil člen 34, 35, 35/1, 35/2. ZUS člen 72, 72/2, 74.
pospešeni ali redni azilni postopek - zaslišanje prosilca
Ker je tožena stranka na zaslišanju tožnika le razčiščevala tožnikove navedbe v njegovi prošnji za azil, s tem še ni začela izvajati rednega ugotovitvenega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost
Vložnik je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil pred pravnomočnostjo oprostilne sodbe oziroma pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom, kar ni dovoljeno, nedovoljenega pravnega sredstva pa ni mogoče meritorno obravnavati.
ZKP člen 161, 161/2, 214, 214/2, 218, 218/4, 371, 371/1-8.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - osebna preiskava brez odredbe sodišča - sum uničenja dokazov - zahteva državnega tožilca za pojasnila policije - kršitev kazenskega zakona - izpodbijanje odločbe o kazni
Sum uničenja dokazov izraža bistvo in izjemnost osebne preiskave kot klasičnega dejanja za zavarovanje dokazov. Za osebno preiskavo brez odredbe sodišča zato ne zadošča zgolj verjetnost, da se bo pri preiskovani osebi našel predmet, pomemben za kazenski postopek, temveč morajo okoliščine primera utemeljevati nevarnost, da bo tisti, zoper katerega policija izvršuje sklep o privedbi ali mu je vzela prostost, take predmete odvrgel, skril ali uničil.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - tek zastaranja po pretrganju
Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode, odškodninski zahtevek ne more zastarati - neodvisno od izida kazenskega postopka, ki je v času, ko nastopi pretrganje zastaranja po določbi drugega odstavka 377. člena ZOR, vselej še neznan. Izid kazenskega postopka pa je odločilen za presojo teka zastaranja po pretrganju.
ZMZPP člen 95, 95/1, 111. BGB1 paragraf 704, 708, 709, 322.ZPP člen 339, 339/2-8.
priznanje tuje sodne odločbe - nemško pravo - pomen potrdila o pravnomočnosti - začasna izvršljivost odločbe - kolizijska pravila
Ker predlagatelj ni dokazal pravnomočnosti tuje sodne odločbe, katere priznanje zahteva, je predlog neutemeljen že zaradi pomanjkanja te predpostavke. O drugih vprašanjih, s katerimi se je ukvarjalo sodišče prve stopnje, in pri reševanju katerih naj ne bi spoštovalo predlagateljeve pravice do izjave, se zato pritožbeno sodišču ni bilo treba opredeljevati.
škoda zaradi izgube avtomobila - zaseg vozila - nastanek škode - pravica do povračila škode
Ker je policija avtomobil zasegla, ima tožnik (če je njegov lastnik) vse možnosti, da zahteva njegovo vrnitev. Ker je tako le od njega odvisno, ali mu bo avtomobil vrnjen, je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da škoda zaradi izgube avtomobila ni nastala.
izpolnitev tretjega - plačilo pred sklenitvijo pogodbe - neupravičena pridobitev
Pogajanja o nakupu poslovnega prostora so potekala med dvema gospodarskima družbama, katerih direktorja sta bila tožnik in toženec. Med pogajanji je toženec kot fizična oseba prejel delno vnaprejšnje plačilo od tožnika kot fizične osebe. Ker tretji lahko veljavno izpolni obveznost dolžnika o vnaprejšnjem plačilu, do sklenitve kupne pogodbe pa kasneje ni prišlo, sta odločitvi obeh sodišč o dolžnosti vrniti denar na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi materialnopravno pravilni.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se presoja le njena utemeljenost glede na zakonsko določene pogoje. Zatrjevane škodljive posledice (rušitev objekta in vprašljiva ponovna izgradnja prav takega objekta), ob tehtanju javnega interesa, ko gre za ukrep gradbenega inšpektorja zaradi nelegalne gradnje, ne predstavljajo težko popravljive škode. Prav težko popravljiva škoda pa je eden izmed kumulativno določenih pogojev za izdajo začasne odrede (1. odstavek 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS).
Razpravno načelo (7. člen ZPP) pomeni, da sodišče upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, ne pa tudi, da sme upoštevati samo dejstva, ki so v korist stranke, ki jih je navedla, drugih dejstev, ki jih je sicer navedla, a so v korist nasprotne stranke, pa ne. Povsem brez pomena je, katera stranka je določeno pravno pomembno dejstvo navedla. Trditveno gradivo tvori celota (pravočasnih) trditev obeh strank. Tudi če tožnik ne navede vseh pravno pomembnih dejstev, lahko nesklepčnost njegove tožbe odpravi toženec (v odgovoru na tožbo ali kasneje).