zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev zatrjevanih kršitev - obseg preizkusa
Vložnik zahteve, ki zatrjuje obstoj procesnih kršitev, mora le-te določno obrazložiti, da bi se njihova utemeljenost lahko preizkusila. Le sklicevanje na zakonske določbe, ki naj bi bile kršene, ne zadošča. Če vložnik uveljavlja katero od kršitev iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, mora utemeljiti tudi vzročno zvezo med kršitvijo procesnega zakona in (ne)zakonitostjo pravnomočne sodne odločbe.
Pri presoji, ali je podana podlaga za deljeno odgovornost (192. člen ZOR), je treba gledati celoten dogodek, ne pa zgolj sámo prerivanje, med katerim je tožnik toženca zgrabil za ovratnik suknjiča, da bi ga privedel do avtomobila. Tožnik se je namreč tako odzval, ker je mislil, da je toženec z namernim udarcem po zunanjem vzvratnem ogledalu povzročil škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V izogib dvomom v zvezi z odločitvijo sodišča, kjer sodi sodnik, ki je v določeni zadevi pravdna stranka, je za postopanje v tej zadevi določeno drugo sodišče.
ZZKat člen 5, 13, 26. ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 73.
parcelacija - položaj stranke v postopku
Glede na to, da tožnik ni lastnik zemljišč, ki mejijo na zemljišča, katerih meja se je v obravnavanem mejnem ugotovitvenem postopku ugotavljala, niti ni izkazal, da bi na teh zemljiščih imel kakšne druge veljavne pravice, ki bi ga opravičevale do udeležbe v postopku, sta tudi po presoji pritožbenega sodišča oba upravna organa pravilno odločila, da v tem postopku tožnik ne more imeti položaja stranke.
vojni invalidi - rok za uveljavljanje statusa in pravic
V primeru, ko je vložena zahteva za uveljavljanje statusa in pravic na podlagi določbe 3. odstavka 121. člena Zakona o vojnih invalidih iz leta 1995, ne velja rok iz 96. člena tega zakona. Navedena določba namreč omogoča uveljavljanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida tistim vojnim invalidom, ki tega statusa po prejšnjih predpisih, glede na strožje pogoje, niso mogli uveljaviti. Za to kategorijo oseb je zakonodajalec določil poseben rok - dve leti od uveljavitve zakona.
prodaja premoženja v izvršilnem postopku - izpodbijanje terjatev - napotitev na pravdo - pravni interes za nasprotno tožbo - pravni učinki nasprotne tožbe
Glede procesnih in materialnopravnih učinkov se nasprotna tožba šteje za samostojno tožbo, zaradi česar pride do enakih položajev in posledic kot v primeru, ko je vložena samostojna tožba.
pritožba - razlogi za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - pravica do odškodnine - pravno priznana škoda - neznatna škoda
Protispisnost obstaja le, ko sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokumente napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Pravična denarna odškodnina je zadoščenje za porušeno duševno ravnovesje, ne pa zadostitev želji po pridobitvi premoženjske koristi (ali morda celo kaznovanje zatrjevanega povzročitelja škode). Neznatne škode zato niso pravno priznane in niso podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine.
Argumenti pritožbenega sodišča so zadostni, tudi če so navedeni v bolj zgoščeni obliki. Dovolj je, da je iz njih mogoče razbrati miselno pot, na podlagi katere je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni.
odgovornost Odvetniške zbornice - vpis v imenik odvetniških kandidatov - prekoračitev roka - krivdna odgovornost
Relativno manjša (osem mesečna) prekoračitev roka za vpis v imenik odvetniških kandidatov ob izostanku drugih okoliščin (še) ne predstavlja krivdnega ravnanja Odvetniške zbornice in s tem njene odškodninske odgovornosti.
ZGim člen 28.ZUP člen 3, 3/3, 210, 214, 214/1, 254, 254/2. ZUS člen 18, 18/3,25, 25/1-2, 72, 73.
zavrnitev sprejema v program gimnazije - obrazložitev odločbe - aktivna in pasivna legitimacija strank
Odločba upravnega organa mora imeti vse sestavine iz 210. člena ZUP, v obrazložitvi pa morajo biti vsebovane sestavine iz 214. člena ZUP. Če odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je to bistvena kršitev postopka, zaradi katere je treba tako odločbo odpraviti.
ZAzil člen 16, 16/4. Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 3.
azil - plačilo stroškov zastopanje v azilnem postopku
ZAzil ne ureja ustavne pritožbe, ki je kot poseben institut za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboščin urejena v Zakonu o Ustavnem sodišču. To pa pomeni, da o stroških, ki so nastali udeležencem v postopku pred Ustavnim sodiščem, to pa je tudi vložitev ustavne pritožbe, Ustavno sodišče RS odloča v skladu z določbami ZUstS.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1. ZUS člen 77, 77/2-3, 60, 60/1-3.
obnova postopka - priznan položaj stranskega udeleženca pred dokončnostjo odločbe - rok za pritožbo
Ker je bil tožeči stranki na njeno zahtevo priznan položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku in ji je bila pred dokončnostjo vročena odločba ter tedaj, ko je vložila predlog za obnovo postopka, pritožbeni rok iz 1. odstavka 235. člena ZUP zanjo še ni potekel, bi moral upravni organ njeno vlogo obravnavati kot pritožbo in z njo ravnati po določbah ZUP, ki veljajo za ravnanje s pritožbo in ne po določbah, ki veljajo za obnovo postopka.
ZVCP člen 124, 124/7.ZIKS člen 124, 160.ZUP člen 290. ZUS člen 16.ZPP člen 350, 350/2.
izvršitev kazni za prekršek - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - poziv za izročitev vozniškega dovoljenja - sklep o dovolitvi izvršbe - navedba pritožbenih razlogov
Poziv, da mora oseba oddati neveljavno vozniško dovoljenje (7. odstavek 124. člena ZVCP) je glede na določbo 290. člena ZUP sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim prične upravna enota postopek izvršbe sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZKP člen 237, 266, 266/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1.
dokazovanje - zaslišanje priče - prepoved izsiljevanja izjav - nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločilno procesno dejstvo v zvezi z ugotavljanjem zatrjevane procesne kršitve je izsiljevanje izpovedbe, ki mora biti v postopku dokazano. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da izpovedbi prič nista bili izsiljeni in svojo odločitev obrazložili, nasprotno zatrjevanje vložnika zahteve pa pomeni zgolj nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
obnova postopka - priznan položaj stranskega udeleženca
Stranka, ki ni sodelovala v upravnem postopku, pa ji je bila na njeno zahtevo z odločbo priznana pravica do sodelovanja (stranski udeleženec), v upravnem postopku ni mogla navajati nobenih dejstev in ne predlagati dokazov. Zato zanjo dejstva in dokazi, ki jih je predlagala v predlogu za obnovo postopka, v katerem uveljavlja obnovitveni razlog iz 9. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, niso nova, saj jih je imela možnost predlagati šele v tem predlogu. Upravna organa, ki jima je pritrdilo tudi sodišče, se zato ne bi smela spuščati v preizkus obnovitvenega razloga po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP, saj je presoja dejstev in okoliščin možna le v kontradiktornem postopku, ki ga preizkus, ki ga določa ZUP za obnovitvene razloge, ne more nadomestiti.
ZDavP člen 22, 27, 28, 29.ZUP člen 274, 275, 276. ZDDPO člen 12.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava, razveljavitev ali sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - predlagatelj
Po 22. členu ZDavP v zvezi z 275. členom ZUP lahko izredno pravno sredstvo odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga napačne uporabe materialnega prava predlaga stranka. Obveznosti plačila davka od dohodkov iz dejavnosti ni mogoče presojati po določbah ZGD, ZTLR in ZOR, temveč po ZDoh v povezavi z ZDDPO in ZDavP.
dokazovanje - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - dokazni standard - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe
Kljub pravni relevantnosti dokaznega predloga obramba ni zadostila uveljavljenim dokaznim standardom, saj ni izkazala s potrebno stopnjo verjetnosti, da bi bilo sploh mogoče s predlaganim dokazom ugotoviti okoliščino, pomembno za presojo oškodovankine verodostojnosti.
ZRud člen 3, 3/1-13.ZVO člen 17, 17/1, 111.ZPP člen 181.ZSKZ člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4-2, 10, 10/2, 14, 14/1, 16, 16/2, 20, 20/1.ZVRS člen 7, 7/2.ZDen člen 27.SPZ člen 37, 37/1, 92.
stvarna legitimacija Republike Slovenije (RS) - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - upravljanje nepremičnega premoženja države - mineralne surovine - lastninska pravica države - varstvo lastninske pravice - stvarnopravni zahtevek - ugotovitvena tožba - pravni interes
Lastninska pravica je absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica, toda v mejah, ki jih določa pravni red posamezne družbe. Ne opredeljujejo je le pozitivna ravnanja (priznavanje upravičenj lastniku), temveč tudi zahteva po negativnem ravnanju enega ali več subjektov, odvisno od narave pravice. Med temi zavezami je najpomembnejša ta, da nihče ne sme posegati v upravičenja, ki jih pravo prizna posamezniku, nosilcu pravice.
Čeprav je država za gospodarjenje z delom svojega nepremičnega premoženja pooblastila Sklad, ji ni mogoče odrekati upravičenja, da, zlasti spričo dejstva, da Sklad za prenos ni poskrbel (drugi odstavek 16. člena ZSKZ), zahteva obstoj spornega stvarnopravnega razmerja, in tako imenovane zasledovalne pravice, ki je usmerjena na vrnitev odvzete stvari.
ZDavP člen 22, 27, 28, 29.ZUP člen 274, 275, 276. ZDDPO člen 12.
davek od dohodka iz dejavnosti - odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - predlagatelj
Po 22. členu ZDavP v zvezi z 275. členom ZUP-UPB-1 lahko izredno pravno sredstvo odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga napačne uporabe materialnega prava predlaga stranka. Obveznosti plačila davka od dohodkov iz dejavnosti ni mogoče presojati po določbah ZGD, ZTLR, ZOR, temveč po ZDoh v povezavi z ZDDPO in ZDoh.