delavci v državnih organih - disciplinska odgovornost - kaznivo dejanje
Delavec - miličnik je bil v disciplinskem postopku zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti po 1. točki prvega odstavka 45. člena ZDDO. Kazenska oprostilna sodba ne vpliva na njegovo disciplinsko odgovornost, obsodilna sodba pa ni pogoj za izrek ukrepa po navedeni določbi ZDDO.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse
Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse (VSRS) in da je arbitrarna, ne pove pa, kje naj bi šlo za tak odstop in v čem je odločitev arbitrarna. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v postopku izhaja, da se tožnica ni udeležila glavne obravnave, na katero je bila pravilno vabljena. Vročitev vabila je bila izvršena v skladu z določbo drugega odstavka 141. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 142. člena ZPP, izpolnjeni pa so bili tudi drugi pogoji iz 318. člena ZPP, zato je bila zamudna sodba izdana v skladu z veljavnimi predpisi. Glede na povedano sodbi sodišča prve in druge stopnje ne odstopata od sodne prakse in sodba sodišča druge stopnje ni arbitrarna, to pa pomeni, da je sodišče imelo podlago za sklep, da v obravnavanem primeru revizije ne dopusti, ker zanjo niso izpolnjeni v 32. členu ZDSS-1 zahtevani pogoji.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je bilo toženi stranki naloženo plačilo več zahtevkov, ki izvirajo iz več različnih dejanskih podlag. Tožeča stranka je namreč zahtevala povrnitev različnih vrst stroškov, nastalih z vzdrževanjem več cestnih prehodov čez železniško progo za dve obračunski leti.
Stališče nižjih sodišč, da je Služba pravne pomoči pri Obalni sindikalni organizaciji K. imela pooblastilo za umik predloga (tožbe) oziroma da je tako pooblastilo lahko prenesla na odvetnika, je lahko točno le ob predpostavki, da je ta služba oziroma pri njej zaposleni delavci, imela položaj odvetnika.
V skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4, 177.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - seznanitev z oceno
Dolžnost omogočiti zagovor delavcu se nanaša na postopek pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in ga ni mogoče enačiti z neformalnimi razgovori delavca in delodajalca že pred tem. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalec sicer ne obdolži delavca za neuspeh pri opravljenem poskusnem delu, temveč ugotovi oziroma oceni, da je bilo to delo neuspešno. Kljub temu pa mu je glede na 4. odstavek 125. člena ZDR, ob pravilni uporabi 177. člena ZDR in v povezavi z 2. odstavkom 83. člena ZDR, dolžan omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in mu pred zagovorom vročiti pisno oceno oziroma ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu.
ZPIZ (1992) člen 202, 254. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH člen 22, 25, 35.
delovna doba na hrvaškem - starostna pokojnina - mednarodni sporazum
Pri odmeri starostne pokojnine je bila na podlagi Sporazuma tožniku odmerjena sorazmerna pokojnina glede na slovensko pokojninsko dobo, odmera sorazmernega dela pokojnine glede na hrvaško pokojninsko dobo pa bremeni hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja v skladu s hrvaškimi predpisi (22., 25. in 35. člen Sporazuma).
delovno razmerje pri delodajalcu – prevzem delavca – ustreznost delovnega mesta
Ker so bili prevzeti vsi (preostali) delavci na delovna mesta, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, sodišče ni imelo nobenega razloga za zaključek, da prevzem na delo ni bil opravljen v skladu z veljavnimi predpisi.
Ker poravnava terjatve z "verižnim pobotom" ni bila vnaprej dogovorjena z gradbeno pogodbo (iz katere je tožeča stranka dolgovala toženi stranki), predstavlja "verižni pobot" neobičajen način izpolnitve terjatve tožene stranke.
dovoljenost revizije - pravica do revizije - gospodarski spor - sosporništvo - materialno sosporništvo - formalno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več ugotovitvenih zahtevkov z različno dejansko podlago - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta - poprava tožbe v revizijskem postopku - poprava tožbe - vrnitev tožbe v dopolnitev v revizijskem postopku - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče je revizijo zaradi navedbe zgolj nediferencirane vrednosti spornega predmeta zavrglo. Do takšne odločitve ga je pripeljala ugotovitev, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi tožbe ni več mogoče vrniti v popravo ali dopolnitev po določbah 108. člena ZPP, na kar v primeru izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta napotuje 45. člen ZPP in na kar napotuje Ustavno sodišče v svoji odločbi (Up-324/05 z dne 12.1.2005).
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS40941
ZZVZZ-I člen 2. ZZVZZ-H člen 13, 14.ZZVZZ člen 14, 14/2.ZZavar člen 53, 53/2.
zavarovalni nadzor - družba za vzajemno zavarovanje - organiziranost skupščine družbe za vzajemno zavarovanje
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
brezplačna pravna pomoč - vsebinski kriterij - verjeten izgled za uspeh - kršitev ustavnih pravic
Presoja o tem, ali ima konkretna zadeva verjeten izgled za uspeh, je vsebinski pogoj, ki ga 4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP določa med pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne gre za kršitev ustavne pravice, če je bila odločitev tožene stranke izdana v skladu z navedeno določbo ZBPP.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (1993) člen 16, 16/4. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Piran, člen 2. ZUS člen 73.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija gradnje - uporaba materialnega prava
Po Uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Piran (Uradni list RS, št. 62/94) in "obdelavi posegov", ki je njen sestavni del, tožnikovega stanovanjsko-gospodarskega objekta ni možno legalizirati, ker leži v prvem območju kmetijskih zemljišč.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
denacionalizacija - odškodnina za odplačno pridobljeno premoženje - valorizirana kupnina -zmanjšana vrednost nepremičnine - doplačilo odškodnine do polne vrednosti
Sodna praksa je zavzela stališče, da v primeru iz 6. odstavka 42. člena ZDen (ko je denacionalizacijski upravičenec podržavljeni objekt odplačno pridobil nazaj) ne pride v poštev odškodnina, izračunana po metodologiji za ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ampak le odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, to je valorizirana kupnina. To pa ne izključuje uporabe 26. člena ZDen, ki določa, da se nepremičnina, katere vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju (1. odstavek 26. člena), upravičenec pa lahko namesto vračila zahteva polno odškodnino (2. odstavek 26. člena). Glede na navedeno določbo in glede na zatrjevanje tožeče stranke, da se je vrednost predmetnega objekta po podržavljenju zmanjšala, je prav ugotovitev vrednosti predmetnega objekta po podržavljenju, in sicer v času, ko ga je upravičenec odplačno pridobil nazaj, bistvena za odločitev v tej zadevi.