visoko šolstvo - izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev - merila za izvolitev v naziv
V avtonomno odločanje univerze sodijo tudi izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, za katere si univerza predpiše sama podrobnejša merila, ki morajo biti skladna z zakonom. Pristojnost javnih oblasti v procesu izvolitve univerzitetnih kadrov je v zagotavljanju skladnosti univerzinih aktov z veljavno zakonodajo in v zagotavljanju zakonitosti izvajanja postopkov, tudi izvolitev v naziv. Merila za izvolitve morajo biti enoznačna in ne smejo dopuščati možnosti različnih razlag.
ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - resničnost posameznih navedb v reklamnem materialu
Kljub resničnosti posameznih navedb v reklamnem materialu in kljub temu, da zakon ne prepoveduje oziroma ne ureja določenih ravnanj tožeče stranke, lahko njen reklamni material kot celota še vedno zavaja povprečnega potrošnika.
odpis davčnega dolga - oprostitev plačila sodnih taks
Davčni organ lahko davčnemu zavezancu odpiše davčni dolg na njegovo prošnjo, če zavezanec dokaže, da bi se z izterjavo ogrozilo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegovih družinskih članov. Pri tem se upoštevajo prihodki zavezanca in njegovo siceršnje premoženje ter prihodki in siceršnje premoženje njegovih družinskih članov, ki jih je dolžan preživljati. Sodišče lahko stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. O tem mora stranka predložiti z ZST predpisana dokazila, ki se nanašajo na kratko obdobje pred vložitvijo prošnje za oprostitev. Oprostitev učinkuje le za dejanja in vloge, za katera je obveznost plačila nastala z dnem vložitve prošnje za oprostitev plačila sodnih taks ali pozneje.
Pravica zahtevati vrnitev razlaščenega zemljišča je premoženjska in ne na osebo razlaščenca vezana pravica. Razveljavitev sklepa o razlastitvi lahko zahteva ne le oseba, ki ji je bila nepremičnina razlaščena, ampak tudi njen pravni naslednik, čeprav to ni izrecno navedeno v 26. členu ZRPPN.
Dokončna odločba, s katero pristojni organ ugotovi, da občan stalno ne prebiva na naslovu, kjer je prijavil svoje stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča oz. kot potrdilo o spremembi naslova stalnega prebivališča.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 1/4. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
azil - subsidiarna zaščita
Ker je tožena stranka pravilno ugotovila splošno neverodostojnost prve tožnice, tudi ni preverjala objektivnih okoliščin glede morebitnega utemeljenega razloga za prepričanje, da bi tožnice zaradi nehumanega ravnanja z njimi zaradi njihove zatrjevane bolezni v izvorni državi lahko utrpele resno škodo.
ZOR člen 357.OZ člen 332.ZPP člen 335, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 371.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in zapisniki o zaslišanju - obrazložitev revizijskih razlogov - obseg revizijskega preizkusa - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - pogodbena volja strank - trajno dolžniško razmerje - rok v trajnem dolžniškem razmerju - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja
Stranka v reviziji ni dolžna le navesti razlogov, zaradi katerih jo vlaga (335. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), temveč mora te razloge tudi ustrezno obrazložiti. Da bi se uveljavljana kršitev lahko preizkusila, bi morala tožeča stranka konkretno navesti zapisnik in opredeliti vsebino, ki je po njenem mnenju v nasprotju s tem, kar se navaja v (prav tako točno določenih) razlogih sodbe o vsebini tega zapisnika.
Na podlagi ugotovitve, da sta pravdni stranki predmet svojih obveznosti vezali le in izključno na točno določeno pogodbo, ki je bila sklenjena za obdobje do konca leta 1994, je razlaga, da je bil tudi med pravdnima strankama določen končen rok njunega dolžniškega razmerja, pravilna. S potekom roka, to je 31.12.1994, je razmerje med strankama prenehalo (357. člen takrat veljavnega ZOR, sedaj enako 332. člen OZ).
Naloga razpisne komisije ni bila presoja o vsebinskem izpolnjevanju pogojev, temveč le, ali so prijavljeni kandidati predložili vse potrebne dokumente in listine, ki naj bi dokazovale izpolnjevanje pogojev. To je razpisna komisija tudi storila, odločitev o tem, ali kandidati razpisne pogoje tudi dejansko izpolnjujejo, pa je bila v pristojnosti Sveta zavoda. Svet tožene stranke je ob odločanju razpolagal s poročilom razpisne komisije in celotno razpisno dokumentacijo, na sami seji Sveta pa so se kandidati predstavili oziroma je bil z njimi opravljen razgovor.
preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerja za nedoločen čas
Razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ni bil podan, saj obseg dela ni bil samo začasen, temveč trajen. Delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ne more zakonito prenehati s potekom časa, ampak lahko preneha le na kakšen drug zakonit način.
ZPP člen 3, 3/1, 182, 182/1, 188. ZDR (1990) člen 106, 106/1. ZTPDR člen 58.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - tožbeni zahtevki - umik tožbe glede zahtevka za vrnitev delavca na delo
Umik tožbe glede zahtevka za vrnitev delavca na delo sam po sebi še ne pomeni tudi umika zahtevka za priznanje delovne dobe in plačila nadomestila plače za nazaj, to je za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva umika tožbe v zvezi z zahtevkom za vrnitev na delo. Za čas, ko se je tožnik vrnitvi na delo odpovedal, ne more uspešno uveljavljati pravic in obveznosti iz delovnega razmerja pri toženi stranki. Odpoved vrnitvi na delo pomeni, da delavec pri delodajalcu za naprej nima pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
Če je terjatev iz naslova odpravnine in jubilejne nagrade ob stečajnem dolžniku prerekala tudi druga oseba (banka), v primeru spora, v katerem delavec od nekdanjega delodajalca v stečaju zahteva plačilo navedenih zneskov, delodajalec v stečaju in banka nista nujna sospornika na pasivni strani.
prenehanje delovnega razmerja - reintegracija in reparacija - tožbeni zahtevek - prekluzivni ali zastaralni rok
Z razveljavitvijo odločbe o prenehanju delovnega razmerja se vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izdajo dokončne odločbe delodajalca, pravni položaj delavca pa je takšen, kot da ne bi bilo nezakonite odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Delavec ni dolžan postaviti tožbenega zahtevka za reintegracijo in reparacijo v roku, ki ga določa 83. člen ZTPDR. Rok po 1. odstavku 83. člena ZTPDR je predviden kot rok, v katerem mora delavec izpodbijati dokončne odločitve delodajalca in je prekluzivnega značaja. Za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti poseben rok v ZTPDR ni predviden, sicer pa ga je šteti za zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Dejanska ugotovitev nižjih sodišč je, da je bila tožnica zaradi bolezni nezmožna za delo od 18. 1. 2001 do 22. 4. 2001. Zato je pravilna ugotovitev, da tožena stranka ni mogla očitati tožnici neupravičene odsotnosti z dela od 16. 3. do 22. 3. 2001.
Odgovornosti za kršitev konkurenčne klavzule ni mogoče le domnevati. Treba jo je dokazati in to konkretno tožencu. Tožeča stranka ni dokazala, da bi imel toženec kaj več kot le izkušnje z delom operaterja manipulanta pri špediciji. S temi znanji (vključno tistimi, ki jih je pridobil na Cargo tečaju, plačanem s strani tožeče stranke) in delovnimi izkušnjami pa z zaposlitvijo pri konkurenčni družbi, dogovorjene konkurenčne klavzule ni kršil.
invalidska pokojnina - podlaga tožbenega zahtevka - izdaja novega upravnega akta - odločitev sodišča v socialnem sporu - invalidnost I. kategorije
Z uvrstitvijo tožnika v I. kategorijo invalidnosti in naložitvijo toženi stranki, da izda nov upravni akt o pravici do invalidske pokojnine in višini le-te, sodišče ni ravnalo v skladu z določbama 1. in 2. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1, saj ni v celoti odločilo o podlagi tožbenega zahtevka za priznanje invalidske pokojnine. To bi lahko pomenilo kršitev določb postopka, vendar tožena stranka revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni uveljavljala. Ne pomeni pa takšno postopanje sodišča zmotne uporabe materialnega prava.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - opravičilo - bolniški stalež - pooblastilo za izredno odpoved
ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP (za kar se zavzema revizija). To je razumljivo, saj bi uporaba rokov, ki so predvideni v ZPP (po 280. členu ZPP mora od vabila do obravnave preteči najmanj 15 dni), močno podaljšala postopek izredne odpovedi in zaradi kratkega prekluzivnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR lahko celo onemogočila izredno odpoved. Vsebino pravice do zagovora delavca in s tem do časa, ki je potreben za pripravo na zagovor, je potrebno presojati in tehtati tudi ob upoštevanju pravice delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi temu, da dva dni od prejema pisne obdolžitve in vabila do zagovora ne zadosti zakonski zahtevi o zagotovitvi možnosti zagovora. Dejstvo bolniškega staleža še ne pomeni ali predpostavlja, da se delavec ne more udeležiti tudi zagovora. Zato ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze - ustrezno medicinsko dokumentacijo. Kljub temu, če se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih (npr. daljši bolniški stalež) od delodajalca tudi ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Takšna preložitev bi lahko glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved po 2. odstavku 110. člena ZDR preprečila možnost izredne odpovedi. Zato bi v takšnih primerih lahko govorili tudi o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor oziroma, da datum že določenega zagovora preloži. To pa je eden od zakonskih razlogov, na podlagi katerega od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Prvi odstavek 18. člena ZDR določa, da v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zakon ne omejuje kroga oseb, ki so lahko pooblaščene na strani delodajalca.
Ker glede odločitve o zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti kot stranski terjatvi revizija ni dovoljena niti po določbah ZDSS-1 niti po določbah ZPP, sodišče pa ob izdaji izpodbijane pravnomočne sodbe ni izrecno odločilo o njeni dopustitvi, je bilo potrebno revizijo kot nedovoljeno zavreči.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - letni dopust
Ker si tožnik v skladu z določbami pravilnika tožene stranke ni pridobil za koriščenje letnega dopusta v spornih dneh predhodnega soglasja pristojnega vodje organizacijske enote, je tožena stranka njegovo odsotnost z dela utemeljeno štela za neopravičeno.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Šteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.