določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - preobremenjenost pristojnega sodišča
Ker so različna sodišča iste vrste različno obremenjena z nerešenimi pravdnimi zadevami, je lažjo izvedbo postopka v smislu 67. člen ZPP mogoče utemeljevati tudi s prenosom zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče, pri katerem je pričakovani čas reševanja zadeve krajši od tistega, ki velja za splošno krajevno pristojno sodišče. Pogoj za utemeljenost takšne delegacije so soglasje sodišča, kamor naj bi zadeva bila odstopljena in ustrezno predhodno soglasje strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ker je tožnica vodja sodnega registra pri Okrožnem sodišču v A., je vrhovno sodišče v izogib morebitnim domnevam o pristranskosti tega sodišča za odločanje v tem pravdnem postopku določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine
S tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini samo v primeru njene originarne pridobitve.
zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - nova dejstva in dokazi - krivda - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - analiza DNK
Bistvena sestavina prava na vseh ravneh njegovega uporabljanja in ustvarjanja je prava mera. Sodišče zato ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke, da bi preizkusilo, ali je bil toženec v predhodnem postopku sposoben razumeti, kakšen je pomen sodnega postopka. Da je bil tega sposoben, se je namreč zanesljivo prepričalo na podlagi drugih okoliščin.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazni - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - zahteva za izločitev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se presoja zakonitost kazni, ne pa njena primernost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS23450
ZKP člen 201, 201/1-3, 361, 361/1, 361/6.ZIKS-1 člen 18, 18/3, 20, 20/1.
pripor - obstoj pripornega razloga - ponovitvena nevarnost - odprava pripora - nastop kazni zapora - prejem poziva
Sodišče je dolžno pripor odpraviti, če oceni, da ta ni več sorazmeren ukrep s tisto dobrino, ki naj se s priporom zavaruje. V konkretnem primeru je preiskovalni sodnik zoper osumljenca pripor odredil pred dnem domnevnega nastopa kazni osumljenca, zato pri odločanju o odreditvi pripora okoliščina, da je osumljenec takrat že imel poziv za nastop kazni, ni mogla imeti nobene teže.
Če sodišče oceni, da je mnenje izvedenca jasno in popolno in podano po pravilih stroke, stranke pa neposrednega zaslišanja izvedenca ne zahtevajo, oziroma soglašajo z branjem pisnega izvedenskega mnenja, se ta dokaz izvede le na ta način. Ob danem soglasju stranke tako sodišče ne more kršiti določb ZKP (npr. pravica do obrambe).
Čeprav sta predlagana dokaza materialnopravno relevantna, ju zahteva zgolj z nekonkretiziranimi navedbami, v katerih se sklicuje na možnost, ne da bi to podprla s konkretnimi dejstvi in okoliščinami, ni utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23397
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - obrazložitev dokazne presoje - odgovor na pritožbene navedbe - razlogi o odločilnih dejstvih - sostorilstvo
Zahteva za varstvo zakonitosti je samostojno pravno sredstvo. Zato se pri odločanju o njej Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje in jih zadostno utemelji in se torej ni mogoče sklicevati na razloge v drugih vlogah in teh Vrhovno sodišče ne more obravnavati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23436
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1, 420, 420/2, 427.KZ člen 11.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - silobran - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Za kršitev kazenskega zakona gre samo takrat, ko sodišče nepravilno uporabi neko kazensko materialno določbo ali če določbe, ki bi jo moralo uporabiti ne uporabi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - upravičena oseba - subsidiarni tožilec
Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so v zakonu našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca (subsidiarnega tožilca).
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1.KZ člen 196.
predkazenski postopek - policijsko preiskovanje - razlogi za sum - pregled avtomobila - preiskava avtomobila - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - mamila
Pri pregledu vozila se policist omeji na prosto dostopne zunanje in notranje dele vozila, ne da bi pri tem posegel v celost pregledovanega avtomobila.
Za začetek predkazenskega postopka se zahteva nižja stopnja suma in sicer zadostujejo že razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Razlogi za sum pa so indici, ki vzbujajo sum, za razliko od utemeljenosti suma, ki predpostavlja dejstva, ki tak sum v logičnem in izkustvenem pogledu opravičujejo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - pripor - pogoji za pripor - ponovitvena nevarnost - razlogi o odločilnih dejstvih
Izpodbijani sklep vsebuje razloge tako glede realne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, ki je takšna, da pomeni ogrožanje varnosti ljudi, kot tudi načela sorazmernosti.
alternativna vzročnost - zahteva za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost upnika
Odškodninska odgovornost upnika zaradi tega, ker je zahteval izdajo začasne odredbe zoper dolžnika, je mogoča.
Če obstajata za nastanek škode dva alternativna vzroka, in je tožena stranka v vzročni zvezi le z enim od obeh, je odškodninska odgovornost tožene stranke izključena. Razlog za to je, da bi škoda nastala celo, če bi ne bilo vzroka, s katerim je tožena stranka v vzročni zvezi.
Za koncesijsko pogodbo je mogoče smiselno uporabiti določbe zasebnega pogodbenega prava.
Ker je za tožečo stranko nastala škoda zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, je pravni temelj za njen zahtevek prvi odstavek 262. člena ZOR in ne prvi odstavek 154. člena ZOR.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - sodni register - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa
Pravni interes za sodno varstvo kot procesna predpostavka mora biti podan za vsebinsko obravnavo tožbe (na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register). Pravni interes je v ugotovitvi, da bi ugoditev zahtevku tožeče stranke zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Gre za pravno korist, to je materialna korist, ki temelji na pravnem predpisu. Če je ta podana, tožeči stranki ni mogoče odreči pravice do meritorne odločitve.
spor o pristojnosti - spori v zvezi s stečajnim postopkom - krajevna pristojnost
Spor v smislu 63. člena ZPP ne nastane takrat, ko se začne pravdni postopek. Spor nastane takrat, ko nastanejo dejstva, na katera se opira terjatev tožeče stranke.
Zveza s stečajnim postopkom je podana, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana, in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku.