prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno - ponudba dela pri drugem delodajalcu - dogovor o tem, da delo - ni potrebno
S sklepom je bilo delavcu zato, ker njegovo delo zaradi reorganizacije delodajalca ni bilo več potrebno, ponujeno delo pri drugem delodajalcu. Podpisal je tudi pogodbo o zaposlitvi. Nato sta bila navedena akta spremenjena na predlog in željo tožnika s sporazumom obeh delodajalcev in delavca in s sklepom prvega delodajalca, da delo delavca trajno ni potrebno. Zahtevek tožnika na plačilo razlike odpravnine je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da so bili v nasprotju z določbami s 36.f členom ZDR/90 in 5., 37. in 50. člena OZ.
Ker je uveljavljen bruto sistem plače, za katerega je značilno, da predstavlja plačilo davkov in prispevkov pri izplačilu plače dejansko plačilo delavčevih obveznosti, se kot vrednost spornega predmeta upošteva bruto vrednost plače oziroma njene razlike ali nadomestila.
ZDavP člen 95, 95/1, 109, 209. ZDDV člen 21, 21/10, 33, 36, 37, 38, 42. ZUS člen 59, 59/1, 72, 72/4, 77, 77/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - popravek ali sprememba davčnega obračuna - uporaba materialnega prava
Vračilo preveč plačanega DDV ne poteka po prvem odstavku 95. člena ZDavP, če ni izkazano, da je bil davek preveč plačan glede na pravnomočno odmerno odločbo ali glede na davčni obračun, temveč poteka po 42. členu ZDDV, če so za to izpolnjeni pogoji, kar pa v tem primeru niso.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - disciplinska obravnava - dokazno breme
Zgolj pavšalno sklicevanje na bolniški stalež ni razlog, zaradi katerega disciplinski organ ne bi mogel zakonito opraviti disciplinske obravnave v odsotnosti sicer pravilno vabljenega delavca. Prav tako ni pogoj za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa zaslišanje prič na disciplinski obravnavi, če disciplinski organ razpolaga z zadostnimi drugimi dokazi za ugotovitev disciplinske odgovornosti in izrek disciplinskega ukrepa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - začetek teka roka
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da začne subjektivni rok teči tisti dan, ko delavec poda svoj zagovor, ne glede na to, kdaj je delodajalec dejansko zvedel za razlog, ki utemeljuje izredno odpoved.
ZPIZ člen 121, 121/2, 123, 123/1. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. SKPgd člen 22.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - invalid III. kategorije - čakanje na razporeditev na drugo ustrezno delo
Dokler delodajalec delavcu - invalidu ne zagotovi drugega ustreznega dela v skladu z dokončno invalidsko odločbo, mu mora plačevati nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo, delavec - invalid pa v tem času ni neopravičeno odsoten z dela.
Mnenje posebne zdravniške komisije je izvedeniško mnenje, ki mora biti obrazloženo (2. odstavek 193. člena ZUP). Če to mnenje ni obrazloženo, ni podlage za ugotovitev o zdravstveni nezmožnosti voznika za vožnjo in za odvzem vozniškega dovoljenja.
Zaradi učinkovitega zagotavljanja pravice do sodnega varstva in s tem v zvezi tudi pravice do enakega varstva pravic (22. in 23. člen Ustave RS) se je sodišče dolžno opredeliti do vseh relevantnih navedb pritožnika. V 1. odstavku 360. člena ZPP je zato določeno, da mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe odločilnega pomena so odvisne od vsakokratnih konkretnih okoliščin, nanašajo pa se lahko tako na očitek bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.
Tožnica ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je do smrti moža dopolnila starost 38 let, da ni imela dolžnosti preživljanja otroka, ki bi imel pravico do družinske pokojnine po pokojnem možu in da ni bila do moževe smrti popolnoma nezmožna za delo niti ni to postala v enem letu po njegovi smrti.
ZUP člen 260, 261, 262, 263, 264, 265, 267, 268, 269, 270, 271, 272. CZ člen 6. ZCS člen 2, 12, 12-12. ZDavP člen 1, 1/5.
carine - obnova postopka po uradni dolžnosti - nova dejstva - novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu blaga - rok za izdajo sklepa
Pristojni organ izda sklep o obnovi postopka carinjenja po uradni dolžnosti, če ugotovi, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Opraviti mora formalni preizkus in ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana. Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan, mora preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi, že ugotovljenimi okoliščinami) pripeljala do drugačne odločbe. Pri tem preizkusu ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se ugotavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč gre za presojanje njene kvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe o stvari. Na enomesečni rok, v katerem lahko predlaga obnovo postopka stranka,je vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Omenjeni subjektivni (prekluzivni) rok teče v primeru iz 1. točke 260. člena ZUP od dneva, ko je stranka oziroma organ mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Z organom je mišljen organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog. Zato omenjeni rok teče od dneva, ko je za odločanje o obnovi pristojen organ zvedel za nova dejstva oziroma jih je mogel navesti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - prisotnost pooblaščenca na zagovoru - začetek teka roka za odpoved
ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP ali drugega procesnega zakona, saj bi uporaba daljših rokov od vabila do zagovora močno podaljšala postopek izredne odpovedi in zaradi kratkega prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR lahko celo onemogočila izredno odpoved. Vsebino pravice do zagovora delavca in s tem do časa, ki je potreben za pripravo na zagovor, je potrebno presojati tudi z upoštevanjem pravice delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi temu, da bi osem dni od prejema pisne obdolžitve in vabila do zagovora ne zadostilo zakonski zahtevi o zagotovitvi možnosti zagovora. Delavec si ob zagovoru lahko zagotovi prisotnost pooblaščenca, vendar pa takšna prisotnost pooblaščenca ni odločilna, še manj obvezujoča. Zaključek, da rok za odpoved začne teči od datuma zagovora delavca, oziroma če delavec na zagovor ne pride, od takrat dalje, je materialnopravno napačen. ZDR začetka teka roka ne veže na datum zagovora, temveč na datum seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved oziroma na datum, ko delodajalec izve za kršitve pogodbene ali druge obveznosti in za storilca.
ZP-1 člen 55, 55/3, 167, 167/1-4, 187, 187-3, 194, 194/7.
postopek o prekršku - pritožba - beneficium cohaesionis - kršitev materialnih določb zakona - zastaranje
Pravilo beneficium cohaesionis preprečuje, da bi bila odločba, ki se nanaša na dva ali več obdolžencev, različna za obdolžence, glede katerih je podano isto dejansko in pravno stanje.
Kadar se posamezni zahtevki v premoženjskem sporu nanašajo na isto dejansko in pravno podlago, je dovoljenost revizije mogoče presojati po seštevku zneskov v zahtevkih, v nasprotnem primeru pa je dovoljenost revizije mogoče presojati le po posameznih zneskih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje sorodnika stranke v postopku pri pristojnem sodišču
Sodišče z malo zaposlenimi - podlaga za prenos pristojnosti zaradi zaposlitve ožjega sorodnika strank pri krajevno pristojnem sodišču.
Če priporni razlog nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po določbi tretjega odstavka 545. člena Zakona o kazenskem postopku (pravno mnenje vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji dne 22. in 23.6.1993). Odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi neupravičenega pripora, je torej podana.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - terjatev v tuji valuti
Kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski vrednosti, se določa vrednost spornega predmeta po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe. Tako ugotovljena vrednost je tudi odločilna za presojo stvarne pristojnosti ter pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spora med postopkom drsna, bi vnašalo v postopek pravno negotovost.