izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za izredno odpoved
Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za to, da je potrebno 15-dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šteti od datuma zagovora tožnice, dne 13.6.2003. ZDR v 2. odstavku 110. člena začetek teka 15-dnevnega prekluzivnega roka ne veže na zagovor delavca oziroma, če se delavec ne odzove zagovoru, na datum odklonitve le tega, temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved (v primeru razlogov za odpoved po 2. in nadaljnjih alinejah 1. odstavka 111. člena ZDR) oziroma na datum, ko je delodajalec izvedel za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca (v primeru odpovednega razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR).
Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je treba predložiti vse v tretjem odstavku 13. člena ZST predpisane listine. Le na podlagi predloženih listin in ne zgolj na pavšalnih navedbah o povprečni plači, lahko sodišče ob odločanju o predlogu oceni ali bi plačilo taks ogrozilo preživljanje tožnika in njegovih družinskih članov.
Tudi imetnik dovoljenja za uvoz zaradi proizvodnje za izvoz po sistemu odloga plačila carine je carinski dolžnik, če se je zavezal izvoziti blago v obliki pridobljenih proizvodov.
V sporih glede prenehanja delovnega razmerja po določbi drugega odstavka 22. člena ZDSS trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka. To pomeni, da tožena stranka (RS) krije sama svoje stroške postopka tudi v primeru, ko sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Podobno določbo ima sedaj tudi ZDSS-1 v petem odstavku 41. člena.
ZPPSL člen 101, 109, 111, 144. ZEMPIZ člen 23, 23/3, 31.ZPIZ člen 33, 33/1, 209.ZDR člen 103, 105. ZDavP člen 1, 15, 16, 20, 20/1, 40, 87, 93, 107, 112.ZPSV člen 4, 6, 15, 16, 17.ObrZ člen 39, 39/5, 39/9. ZZVZZ.ZUP člen 153.
samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost in članarina - vpliv stečajnega postopka na odmerni postopek - do kdaj traja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost
Obveznost plačila prispevkov za socialno varnost za samostojnega podjetnika traja do izbrisa samostojnega podjetnika iz ustreznega registra. Začetek stečajnega postopka nad zavezancem bi lahko vplival na odmero neplačanih obveznih prispevkov za socialno varnost in obvezno članarino za obrtno zbornico le, če bi in kolikor bi take posledice določali zakoni, ki urejajo te prispevke oziroma članarino oziroma davčni postopek in zakon, ki ureja stečaj. Ker ti zakoni ne določajo, da bi uvedba stečajnega postopka vplivala na odmerni postopek, nanj nima vpliva, vpliva pa na izvršitev odmerne odločbe.
KZ (1977) člen 130, 130/1, 130/2.KZ člen 26.ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
sklenitev škodljive pogodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklenitelj pogodbe - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - obstoj kaznivega dejanja
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ-77 je zavestno sklepanje škodljive pogodbe ali sklepanje pogodbe s prekoračitvijo pooblastil. Pogodba mora biti škodljiva ob podpisu oziroma sklenitvi pogodbe, škodljivost pa se kaže v nastanku premoženjske škode organizaciji združenega dela ali pravni osebi, zato je pojem sklenitve škodljive pogodbe potrebno razumeti kot sklenitev pogodbe (gospodarskega posla) med dvema organizacijama združenega dela ali drugima družbenima pravnima osebama.
Ker je uveljavljen bruto sistem plače, za katerega je značilno, da predstavlja plačilo davkov in prispevkov pri izplačilu plače dejansko plačilo delavčevih obveznosti, se kot vrednost spornega predmeta upošteva bruto vrednost plače oziroma njene razlike ali nadomestila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - začetek teka roka
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da začne subjektivni rok teči tisti dan, ko delavec poda svoj zagovor, ne glede na to, kdaj je delodajalec dejansko zvedel za razlog, ki utemeljuje izredno odpoved.
Organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, in določi način izvršitve (člen 278 ZUP 1986).
ZN člen 8, 10, 10a. ZUS člen 3, 3/2, 72, 72/5, 73.
imenovanje notarja - izbirni postopek - mnenje o strokovni usposobljenosti - izbirna pravica ministra
Izbira notarja, ki jo opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku, temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali notarske zbornice. Izbira je nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje. Zoper odločbo o izbiti lahko kandidat sproži upravni spor. Vendar v tem sporu ne more izpodbijati mnenja komisije, saj ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, ni predmet upravnega spora.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2,11, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ogrožanje sodelavcev - rok za odpoved
Iz 2. odstavka 82. člena ZDR izhaja, da je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi dolžna dokazati tista stranka, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Utemeljeni razlogi iz te določbe niso neki posebni razlogi, temveč v primeru izredne odpovedi delodajalca prav razlogi, ki so v 1. odstavku 111. člena ZDR že določeni. Tožnik je ob kontroli bolniškega staleža z vožnjo ogrozil enega od kontrolorjev in oba kontrolorja žalil. Takšno ravnanje ima vse značilnosti hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Ne gre sicer za neposredno kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, saj je bil tožnik v času očitanih kršitev doma in v bolniškem staležu, kljub temu pa še vedno za dejanje v zvezi z delovnim razmerjem in delovnim procesom. ZDR začetek teka 15-dnevnega prekluzivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne veže na zagovor delavca (oz. če se delavec ne odzove zagovoru, na datum odklonitve zagovora), temveč na seznanitev z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, ta rok pa poteče najkasneje v šestih mesecih od nastanka teh razlogov.
ZDavP člen 95, 95/1, 109, 209. ZDDV člen 21, 21/10, 33, 36, 37, 38, 42. ZUS člen 59, 59/1, 72, 72/4, 77, 77/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - popravek ali sprememba davčnega obračuna - uporaba materialnega prava
Vračilo preveč plačanega DDV ne poteka po prvem odstavku 95. člena ZDavP, če ni izkazano, da je bil davek preveč plačan glede na pravnomočno odmerno odločbo ali glede na davčni obračun, temveč poteka po 42. členu ZDDV, če so za to izpolnjeni pogoji, kar pa v tem primeru niso.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
Kdaj je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, je lahko odvisno od različnih okoliščin, ki pa morajo biti tehtne. Gre za pravni standard, ki ga bo morala napolniti sodna praksa. V primeru, ko je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da bo delavcu omogočil zagovor, odpade tudi zahteva po pisni obdolžitvi in formalni vročitvi le-te oziroma vročitvi formalnega vabila na zagovor.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved - rok za odpoved - začetek teka roka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je tožena stranka seznanila z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, sodišče druge stopnje pa je tako stališče (brez posebne obrazložitve) potrdilo. Zato ni bilo ugotovljeno (ugotavljano), kdaj je bila tožena stranka dejansko seznanjena z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za zagovor - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - prisotnost pooblaščenca na zagovoru - začetek teka roka za odpoved
ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP ali drugega procesnega zakona, saj bi uporaba daljših rokov od vabila do zagovora močno podaljšala postopek izredne odpovedi in zaradi kratkega prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR lahko celo onemogočila izredno odpoved. Vsebino pravice do zagovora delavca in s tem do časa, ki je potreben za pripravo na zagovor, je potrebno presojati tudi z upoštevanjem pravice delodajalca, da iz razlogov in ob pogojih, ki so določeni v ZDR, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi temu, da bi osem dni od prejema pisne obdolžitve in vabila do zagovora ne zadostilo zakonski zahtevi o zagotovitvi možnosti zagovora. Delavec si ob zagovoru lahko zagotovi prisotnost pooblaščenca, vendar pa takšna prisotnost pooblaščenca ni odločilna, še manj obvezujoča. Zaključek, da rok za odpoved začne teči od datuma zagovora delavca, oziroma če delavec na zagovor ne pride, od takrat dalje, je materialnopravno napačen. ZDR začetka teka roka ne veže na datum zagovora, temveč na datum seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved oziroma na datum, ko delodajalec izve za kršitve pogodbene ali druge obveznosti in za storilca.
Prenehanje delovnega razmerja po odločitvi delodajalca ni pravica delavca, zato ni mogoče reči, da je delavec "pridobil" pravico do prenehanja delovnega razmerja iz določenega in samo tega razloga.
ZPP člen 74, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 350, 370.ZZ člen 37.ZOFVI člen 54.
vršilec dolžnosti ravnatelja - prenehanje funkcije - čakanje na delo doma - uveljavljanje bistvenih kršitev določb postopka - izločitev sodnika - načelo kontradiktornosti
Čeprav ravnanje sodišča prve stopnje v zvezi z izločitvijo sodnice lahko kaže na to, da sodišče stranki ni omogočilo uveljavljanja procesnih pravic, ki jih ji daje ZPP, ter lahko pomeni (vsaj navidezno) tudi poseg v nepristransko sojenje, pa tožnik te bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni grajal v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje in je zato v revizijskem postopku ne more več uveljavljati. S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub temu, da je tožnik iz zdravstvenih razlogov zapustil obravnavo, nadaljevalo z razpravljanjem in zadevo končalo, lahko tožniku res ni bila v celoti dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. To bistveno kršitev je tožnik grajal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, vendar sodišče druge stopnje glede te graje ni zavzelo stališča. Zato bi tožnik moral kot relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP, grajati odločitev sodišča druge stopnje, da le-to bodisi ni zavzelo stališča do bistvene pritožbene navedbe bodisi da ni po uradni dolžnosti upoštevalo bistvene kršitve določb pravdnega postopka (8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP). Ker revizija takega očitka ne vsebuje, ga revizijsko sodišče ob upoštevanju določb 370. člena ZPP ni smelo preizkusiti.
prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno - ponudba dela pri drugem delodajalcu - dogovor o tem, da delo - ni potrebno
S sklepom je bilo delavcu zato, ker njegovo delo zaradi reorganizacije delodajalca ni bilo več potrebno, ponujeno delo pri drugem delodajalcu. Podpisal je tudi pogodbo o zaposlitvi. Nato sta bila navedena akta spremenjena na predlog in željo tožnika s sporazumom obeh delodajalcev in delavca in s sklepom prvega delodajalca, da delo delavca trajno ni potrebno. Zahtevek tožnika na plačilo razlike odpravnine je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da so bili v nasprotju z določbami s 36.f členom ZDR/90 in 5., 37. in 50. člena OZ.