Stranki sta se z najemno pogodbo dogovorili, da stroški investicijskega vzdrževanja bremenijo toženo stranko (najemodajalca), ki je z vlaganji tožeče stranke soglašala. Zato ji je po prenehanju najemne pogodbe dolžna vrniti vlaganja (tretji odstavek 210. člena ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta - javno gradbeno pravo
Kot stranski intervenienti se želijo pridružiti tožeči stranki osebe, ki so lastniki zemljišč in hkrati stanovalci v naselju, kateremu naj bi služil zeleni pas. Zazidalni načrt tem osebam ne daje iztožljivega upravičenja v primeru odsvojitve nepremičnin, ki naj bi bile uporabljene za zeleni pas. Pričakovanje, ki ga ustvarja zazidalni načrt, pa pravno ni varovano. Ker imajo stranski intervenienti zgolj dejanski interes za pridružitev tožeči stranki v tej pravdi, stranska intervencija ni dovoljena (prvi odstavek 199. člena ZPP).
Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija, torej tako, da ni dvoma, za katero dejanje gre. Za pravilno oblikovanje izpodbojnega tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev pravnega dejanja, ki je povzročilo pravne posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je treba razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi drugače. Ker je tožeča stranka izpodbijala plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, je pravilno navedla blago (osebna avtomobila), ki je bilo predmet izpodbijane nadomestne izpolnitve. Ker je tožeča stranka v posledici morebitnega uspešnega izpodbijanja zahtevala vrnitev izročenega blaga, je pravilno označila motorni vozili, ki sta bili predmet kupoprodajnih pogodb (ki sta poleg pobota sestavljali izpodbijano enotno pravno dejanje). Tako oblikovan (konkretiziran) tožbeni zahtevek je torej povsem določen; sodbeni izrek, ki ga povzema, pa povsem razumljiv.
Ker je bil predmet izpodbijanja plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, v opredelitev izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje posameznih pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki je upravičevala njegovo izpodbijanje. Datumi kupoprodajnih pogodb in pobota torej niso bistveni elementi izpodbojne tožbe, zato očitne pisne pomote (napake v številkah oziroma datumih v tožbenem predlogu) ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VS40968
Konvencija o CMR člen 3, 17, 27.ZOR člen 929.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna odgovornost - zavrženje revizije - zavarovalna pogodba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovalno kritje - navadno sosporništvo - naklep - prevoz blaga v cestnem prometu - zavarovanje odgovornosti prevoznika za izgubo tovora - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - kaznivo dejanje delavca
Prevoznica je bila odgovorna za ravnanja vseh svojih delavcev in oseb, ki jih je angažirala pri prevozu v okvirih njihovih zaposlitev; toliko bolj je odgovorna za ravnanje svojega voznika, ki je med prevozom storil kaznivo dejanje. Gre namreč za objektivno odgovornost. Ker je prišlo do popolne izgube blaga (prvi odstavek 17. člena Konvencije CMR) zaradi ravnanja njenega voznika pri prevozu (3. člen Konvencije CMR), je dolžna poravnati nastalo škodo upravičencu do blaga.
Zavarovalno kritje je bilo izključeno v primeru, ko je škoda nastala zaradi naklepnega ravnanja ali velike malomarnosti zavarovanca. Ne gre za naklepno ravnanje prevoznice (zavarovanke), če je (naklepno) kaznivo dejanje storil njen voznik. Naklep je imel njen delavec in ne prevoznica (pravna oseba).
Na stranki leži breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Če stranka v pritožbi ne navede konkretnih pritožbenih razlogov o temu, katere navedbe je dala v prvostopenjskem postopku, ki da naj bi jih pritožbeno sodišče ne upoštevalo, potem pritožbeno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti raziskovati, kakšne navedbe je stranka kdaj dala in ali ni nemara prvostopenjsko sodišče storilo kršitev določb pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z odločbo sodišča - kolegialnost sodnikov
Nezadovoljstvo stranke z odločbo predsednika sodišča o zavrnitvi strankine zahteve za izločitev razpravljajočega sodnika ne pomeni razloga za prenos pristojnosti. Subjektivna ocena stranke o delu pristojnega sodišča, pri katerem naj bi kolegialnost sodnic prevladalo nad interesi otroka, ne more predstavljati razloga za prenos pristojnosti.
Brez pomena so tožnikove revizijske navedbe, ki jih je mogoče opredeliti bodisi le kot poudarjeno ponavljanje znotraj načela individualizacije višine odškodnin v pravnomočni sodbi že ustrezno upoštevanih posledic v okviru sleherne izmed posamičnih oblik nepremoženjske škode, bodisi kot zatrjevanje takih posledic, glede katerih ni v ugotovljenem dejanskem stanju v postopku na prvi in drugi stopnji opore za sklep, da bi bile pri tožniku tudi resnično izkazane.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
dedna nevrednost - dolžnost preživljanja kot pravni standard - odtegnitev potrebne pomoči - dedovanje starša po otroku
Sodišče druge stopnje je pravilno določilo vsebino pravnih standardov "pregrešitve zoper v zakonu določeno dolžnost preživljanja" in "odtegnitve potrebne pomoči". Pojma je sicer treba uporabljati restriktivno, toda ob dejstvu, da toženec ne le, da ni izpolnil svoje moralne dolžnosti nudenja pomoči svojemu sinu v času njegovega življenja, temveč je opustil tudi zakonsko dolžnost njegovega preživljanja, ni razloga za dvom o tem, da toženec ni vreden, da bi dedoval po svojem sinu. To še zlasti ob upoštevanju stopnje kršitve in časovnega obdobja kršitve, volje kršitelja in posledic za zapustnika.
URS člen 26.ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 172, 172/1, 580, 580/2.
vzročna zveza - podlage odškodninske odgovornosti - izgubljeni zaslužek - odgovornost države za delo carinskega organa - plombiranje poslovnega prostora v carinskem postopku - zakup poslovnega prostora - zakupnina - pravna napaka v zakup dane stvari - stečaj zakupnika - poplačilo terjatve v stečajnem postopku
Tožnik tudi v primeru, da ne bi prišlo do carinskega plombiranja njegovega poslovnega prostora, v katerem je bila delno vgrajena začasno uvožena pisarniška oprema A. d.o.o., ne bi prišel do plačila najemnine, in sicer zaradi prezadolženosti najemnika.
Avans tožene stranke je bil namenjen za poravnavo obveznosti v zvezi z grobimi gradbenimi oziroma zemeljskimi deli, ne pa v zvezi z dobavo in polaganjem umetne trave ter dobave konstrukcije za tenis.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - plačilo odškodnine - obseg zavarovalnega kritja - delo na polju - padec s traktorja - pojem uporabe motornega vozila
Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili svojo odločitev, zajema ugotovitev, da se je tožnica poškodovala pri padcu s traktorske prikolice, ko je na njivi, izven javnih površin, nakladala bale slame. Škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP.
ZIZ člen 15, 35, 78, 100.ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno bivališče dolžnika
Glede na predlagana sredstva izvršbe in njihov vrstni red je pravilna presoja, da je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena in 78. člen ZIZ, v zvezi s 35. členom istega zakona).
krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva - bivališče dolžnika - spor o pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, je odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča v času vložitve izvršilnega predloga.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta ob nespremenjenem tožbenem zahtevku - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je ostal tožbeni zahtevek ves čas postopka enak, da torej ni prišlo do spremembe tožbe. Zato je v tej zadevi odločilna tista ocena vrednosti spora, ki jo je tožnica navedla na začetku postopka. Stranka lahko namreč kasneje spremeni svojo oceno vrednosti spora le, če hkrati spremeni tudi tožbeni zahtevek. Zato so neupoštevni tožničini revizijski razlogi, zakaj je oceno vrednosti spora spremenila šele v sami reviziji.
razlaga zakona - odgovorna oseba - obseg zavarovalnega kritja - splošni pogoji za zavarovanje voznika (AO zavarovanje) - škoda zaradi telesnih poškodb - neznano motorno vozilo plačila zmožna druga oseba - sistematična razlaga - slovensko zavarovalno združenje
Zavarovalnica škode ne krije v nobenem primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana. Odgovorna oseba, torej subjekt, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, kadar škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, je Slovensko zavarovalno združenje.
Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena - prva tožena stranka nima pravice do revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - očitek protipravnega ravnanja sodnikov - pravica do nepristranskega sojenja
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina o protipravnem ravnanju sodišč ... Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
spor o pristojnosti - izvršba - več izvršilnih sredstev - izključna krajevna pristojnost
Upnica je kot prvo izvršilno sredstvo navedla rubež denarnih sredstev na dolžničinih računih, zato je pri določitvi izključne krajevne pristojnosti odločilna krajevna pristojnost za izvršbo na dolžnikovo denarno terjatev.