zahteva za varstvo zakonitosti - stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta - javno gradbeno pravo
Kot stranski intervenienti se želijo pridružiti tožeči stranki osebe, ki so lastniki zemljišč in hkrati stanovalci v naselju, kateremu naj bi služil zeleni pas. Zazidalni načrt tem osebam ne daje iztožljivega upravičenja v primeru odsvojitve nepremičnin, ki naj bi bile uporabljene za zeleni pas. Pričakovanje, ki ga ustvarja zazidalni načrt, pa pravno ni varovano. Ker imajo stranski intervenienti zgolj dejanski interes za pridružitev tožeči stranki v tej pravdi, stranska intervencija ni dovoljena (prvi odstavek 199. člena ZPP).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - stroški porabe električne energije - razdelilnik stroškov - zavrženje revizije
Iz Dogovora o plačilu skupnih stroškov izhaja, da je tožeča stranka vsak mesec po prejemu računov od dobavitelja elektrike pripravila razdelilnik stroškov po kriteriju zasedbe m2, kar pomeni, da ima zahtevek za določeno obračunsko obdobje (ki znaša mesec dni). Zato ima zahtevek za vsak posamezen mesec različno dejansko podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS40962
Uredba Sveta (ES), št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66.ZMZPP člen 96.
Če je bilo sodno pisanje tožencu vročeno, to še ne pomeni, da se je toženec spustil v postopek (člen 24 stavek 2 Uredbe, št. 44/2001).
Ovira za priznanje sodne odločbe je zgolj nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP). Iz te določbe je mogoče sklepati, da morebitna opustitev vročitve sodbe ne more biti razlog za nepriznanje sodne odločbe.
Postopanja tujega sodišča slovensko sodišče v postopku priznanja sodne odločbe načeloma ne presoja in na priznanje ne vpliva. Izjemoma je lahko sicer postopanje tujega sodišča ovira za priznanje tuje sodne odločbe, vendar le, če ZMZPP tako določa. Ovira za priznanje sodne odločbe je nemožnost sodelovanja v postopku (prvi odstavek 96. člena ZMZPP).
Na stranki leži breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Če stranka v pritožbi ne navede konkretnih pritožbenih razlogov o temu, katere navedbe je dala v prvostopenjskem postopku, ki da naj bi jih pritožbeno sodišče ne upoštevalo, potem pritožbeno sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti raziskovati, kakšne navedbe je stranka kdaj dala in ali ni nemara prvostopenjsko sodišče storilo kršitev določb pravdnega postopka.
ZLPP člen 48. ZPPOLS.ZZLPPO člen 44, 44/1.ZLPPOD člen 45, 45/1.
oškodovanje družbene lastnine - posebne igre na srečo - aktivna legitimacija - vrsta tožbenega zahtevka
ZZLPPO sicer v prvi alineji prvega odstavka 44. člena kot vrsto zahtevka iz naslova oškodovanja premoženja podjetja predvideva zahtevek podjetja na vrnitev odtujenega premoženja oziroma izplačilo ustreznega denarnega nadomestila, če je do odtujitve prišlo zaradi dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, vendar pa ZLPP zaradi posebne ureditve varstva družbene lastnine pri lastninskem preoblikovanju PPIS ne velja za lastninsko preoblikovanje PPIS. To se namreč izvede po določbah ZLPPOD, ki v prvem odstavku 45. člena določa, da lahko zahtevke iz naslova oškodovanja premoženja podjetja s tožbo uveljavlja Slovenska razvojna družba (v imenu podjetja), razen če tožbo vloži družbeni pravobranilec. Lahko jo uveljavlja tudi oškodovano podjetje, če je Slovenska razvojna družba nanj prenesla pravico vložiti tožbo (drugi odstavek 45. člena ZLPPOD).
dovoljenost revizije - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - subjektivna kumulacija nedenarnih zahtevkov - zavrženje revizije - pravno mnenje
Ko gre za subjektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov tožnikov, ki so formalni (navadni) sosporniki, mora biti po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP (a contrario) vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožnikov in bi zato tudi navedba zgolj ene (skupne) vrednosti imela enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
dedna nevrednost - dolžnost preživljanja kot pravni standard - odtegnitev potrebne pomoči - dedovanje starša po otroku
Sodišče druge stopnje je pravilno določilo vsebino pravnih standardov "pregrešitve zoper v zakonu določeno dolžnost preživljanja" in "odtegnitve potrebne pomoči". Pojma je sicer treba uporabljati restriktivno, toda ob dejstvu, da toženec ne le, da ni izpolnil svoje moralne dolžnosti nudenja pomoči svojemu sinu v času njegovega življenja, temveč je opustil tudi zakonsko dolžnost njegovega preživljanja, ni razloga za dvom o tem, da toženec ni vreden, da bi dedoval po svojem sinu. To še zlasti ob upoštevanju stopnje kršitve in časovnega obdobja kršitve, volje kršitelja in posledic za zapustnika.
URS člen 26.ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 172, 172/1, 580, 580/2.
vzročna zveza - podlage odškodninske odgovornosti - izgubljeni zaslužek - odgovornost države za delo carinskega organa - plombiranje poslovnega prostora v carinskem postopku - zakup poslovnega prostora - zakupnina - pravna napaka v zakup dane stvari - stečaj zakupnika - poplačilo terjatve v stečajnem postopku
Tožnik tudi v primeru, da ne bi prišlo do carinskega plombiranja njegovega poslovnega prostora, v katerem je bila delno vgrajena začasno uvožena pisarniška oprema A. d.o.o., ne bi prišel do plačila najemnine, in sicer zaradi prezadolženosti najemnika.
krajevna pristojnost - izvršba na denarna sredstva - bivališče dolžnika - spor o pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, je odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča v času vložitve izvršilnega predloga.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - plačilo odškodnine - obseg zavarovalnega kritja - delo na polju - padec s traktorja - pojem uporabe motornega vozila
Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili svojo odločitev, zajema ugotovitev, da se je tožnica poškodovala pri padcu s traktorske prikolice, ko je na njivi, izven javnih površin, nakladala bale slame. Škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP.
Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.500.000 SIT, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena - prva tožena stranka nima pravice do revizije.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta ob nespremenjenem tožbenem zahtevku - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je ostal tožbeni zahtevek ves čas postopka enak, da torej ni prišlo do spremembe tožbe. Zato je v tej zadevi odločilna tista ocena vrednosti spora, ki jo je tožnica navedla na začetku postopka. Stranka lahko namreč kasneje spremeni svojo oceno vrednosti spora le, če hkrati spremeni tudi tožbeni zahtevek. Zato so neupoštevni tožničini revizijski razlogi, zakaj je oceno vrednosti spora spremenila šele v sami reviziji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z odločbo sodišča - kolegialnost sodnikov
Nezadovoljstvo stranke z odločbo predsednika sodišča o zavrnitvi strankine zahteve za izločitev razpravljajočega sodnika ne pomeni razloga za prenos pristojnosti. Subjektivna ocena stranke o delu pristojnega sodišča, pri katerem naj bi kolegialnost sodnic prevladalo nad interesi otroka, ne more predstavljati razloga za prenos pristojnosti.
ZIZ člen 15, 35, 78, 100.ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno bivališče dolžnika
Glede na predlagana sredstva izvršbe in njihov vrstni red je pravilna presoja, da je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena in 78. člen ZIZ, v zvezi s 35. členom istega zakona).
razlaga zakona - odgovorna oseba - obseg zavarovalnega kritja - splošni pogoji za zavarovanje voznika (AO zavarovanje) - škoda zaradi telesnih poškodb - neznano motorno vozilo plačila zmožna druga oseba - sistematična razlaga - slovensko zavarovalno združenje
Zavarovalnica škode ne krije v nobenem primeru, kadar je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana. Odgovorna oseba, torej subjekt, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, kadar škodo povzroči voznik neznanega motornega vozila, je Slovensko zavarovalno združenje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - očitek protipravnega ravnanja sodnikov - pravica do nepristranskega sojenja
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina o protipravnem ravnanju sodišč ... Če bi v zadevi odločalo Okrožno sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Avans tožene stranke je bil namenjen za poravnavo obveznosti v zvezi z grobimi gradbenimi oziroma zemeljskimi deli, ne pa v zvezi z dobavo in polaganjem umetne trave ter dobave konstrukcije za tenis.
spor o pristojnosti - izvršba - več izvršilnih sredstev - izključna krajevna pristojnost
Upnica je kot prvo izvršilno sredstvo navedla rubež denarnih sredstev na dolžničinih računih, zato je pri določitvi izključne krajevne pristojnosti odločilna krajevna pristojnost za izvršbo na dolžnikovo denarno terjatev.
dedna pravica - zunajzakonska (izvenzakonska) skupnost - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Za dedovanje na podlagi zakona pridejo v poštev osebe, ki so z zapustnikom v določenem razmerju. Najpomembnejši razmerji sta sorodstvo in zakonska zveza. Ker je zunajzakonska skupnost tudi na dednem področju izenačena z zakonsko zvezo, je odločilno prav zadnje obdobje pred smrtjo enega od zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Razlogi obeh sodišč o pomembnosti zadnjega obdobja pred zapustničino smrtjo so jasni in temeljijo na izrecni določbi prvega odstavka 22. člena ZD, po kateri zakonec sploh nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena. Razlog za tako zakonsko ureditev je v dejstvu, da med njima ni več tistega razmerja, zaradi katerega je bila sploh določena dedna pravica preživelemu zakoncu. Prenehanje zunajzakonske skupnosti pred smrtjo enega od partnerjev ima enake posledice kot razveza zakonske zveze. Preživeli zunajzakonski partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima dedne pravice.
Toženec je zavezan k plačilu, saj je narava posredniške pogodbe mešana in vsebuje tudi elemente mandatne pogodbe oziroma pogodbe o delu. Nobenega razloga ni videti, da naj bi preklic pooblastila posredniku tri dni pred sklenitvijo pogodbe o posredovanem poslu in kljub nadaljnjemu sodelovanju posrednika vse do podpisa te pogodbe kakorkoli vplival na višino pogodbenih obveznosti iz posredniške pogodbe.