spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pokojninsko zavarovanje - odplačevanje dolga zavarovanca - vrnitev sredstev - neupravičena obogatitev
Z odplačilom dolga zavarovanca tudi po njegovi smrti, naj bi bila toženca kot zavarovančeva dediča neupravičeno obogatena. Ker med tožnico (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) in tožencema ne obstaja nobeno drugo razmerje, se spor o vrnitvi zneska, za katerega naj bi bila toženca neupravičeno obogatena, uvršča med spore iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij v smislu določb 1. člena ZPP, za katere je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 15. Slovenski računovodski standardi Standard 1.1, 1.21, 1.22, 21.1, 21.5, 21.9. ZGD člen 50, 50/1. ZDavP člen 197, 197/1. ZUS člen 23, 23/1, 72, 72/3, 73.ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2-14.
davek od dobička pravne osebe - amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev - lastništvo ali finančni najem - verodostojna knjigovodska listina - uporaba računovodskih standardov - plačilo zavarovalnine za družbenike
Pravna oseba lahko obračunava amortizacijo le za tista opredmetena osnovna sredstva (zemljišče, zgradbe, oprema ...), ki so v njeni lasti oziroma jih pridobiva na podlagi finančnega najema oziroma jih poseduje za opravljanje dejavnosti. Lastnino oziroma finančni najem mora izkazati z izvirno (in verodostojno) knjigovodsko listino, kar pa neoblično sklenjena pogodba (brez plačila davka, brez overjenih podpisov in brez izvedbe v zemljiški knjigi) ni. Plačilo zavarovalnine za družbenike ni davčno priznan odhodek po 12. členu ZDDPO.
civilni invalid vojne - poškodba zdravja zaradi vojnih dogodkov - brca vojaškega konja
Dogodek, ko je tožnik dobil poškodbe, se je sicer zgodil med vojno, vendar pa brca vojaškega konja, ki je tožniku povzročil poškodbe, ni vojni dogodek, to je krajevno in časovno opredeljeno dogajanje, ki je značilno za delovanje vojskujočih se strani v vojni.
azil - omejitev gibanja - čas trajanja ukrepa - odločanje po prostem preudarku - izrek sklepa o omejitvi gibanja
Ker se po ZAzil gibanje lahko omeji le prosilcu za azil, se mu ga lahko omeji največ do pravnomočno končanega azilnega postopka, če ta okoliščina nastopi prej kot odprava razlogov za omejitev gibanja oziroma pred 3 meseci od omejitve gibanja.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - nasilje v družini
Razlog, ki ga je tožnica navedla za pridobitev azila v RS (da jo je v času zakonske zveze pretepal mož in z njo grdo ravnal) ne predstavljajo preganjanja, ki se je kot pravni standard uveljavil v upravno sodni praksi. Pristojne institucije v izvorni državi so prosilki za azil nudile ustrezno zaščito, kar izhaja iz tožničinih izjav v prošnji za azil.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor iz razmerja med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten
Delovno sodišče je na podlagi določila točke c) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno za odločanje v primerih, ko je delodajalec tisti, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ne pa tisti, ki opravlja npr. dejavnost s področja gradbeništva in opravlja delo kot podizvajalec oziroma za podizvajalca.
azil - omejitev gibanja - čas trajanja ukrepa - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odločanje po prostem preudarku - izrek sklepa o omejitvi gibanja
Ker se po ZAzil gibanje lahko omeji le prosilcu za azil, se mu ga lahko omeji največ do pravnomočno končanega azilnega postopka, če ta okoliščina nastopi prej kot odprava razlogov za omejitev gibanja oziroma pred 3 meseci od omejitve gibanja.
enotno dovoljenje za gradnjo - pritožbeni razlogi - pritožbena novota
Ker tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, gre za nedopusten pritožbeni razlog v smislu 5. odstavka 72. člena ZUS, ker je sodišče prve stopnje sodbo oprlo na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno upravnem postopku.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - aktivna politika zaposlovanja - vrnitev sredstev
V sporu o vračilu sredstev iz naslova vključitve v program aktivne politike zaposlovanja je stvarno pristojno sodišče, ki je splošno pristojno za spore iz premoženjskih in drugih civilnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
ZAzil člen 32, 32/3, 34, 34/1, 35, 35/1, 35/2-2. ZUS člen 59, 59/1, 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - iskanje zaščite v izvorni državi
Če je že iz prošnje za azil očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ZAzil, se o taki prošnji odloči v pospešenem azilnem postopku.
ZDDV člen 31, 31/11-4, 32, 32/1-2c. Uredba za izvajanje CZ člen 257, 259, 291, 292, 293, 294. CZ člen 71. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.
plačilo DDV - uvoz zaradi izvoza - izpolnjen pogoj izvoza - začetek druge carinsko dovoljene rabe blaga
Pogoj izvoza za davčno oprostitev iz 4. točke 1. odstavka 31. člena ZDDV je izpolnjen tudi tedaj, če davčni zavezanec, ki je na blagu, uvoženem zaradi izvoza, opravil storitev, konča postopek uvoza zaradi izvoza po 257. členu Uredbe o izvajanju Carinskega zakona tako, da se za dodelano blago da prijava za začetek druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga v skladu z 71. členom CZ, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji za zaključek postopka, med katere spada tudi dovoljenje carinskega organa po 291. členu Uredbe.
reševanje pritožb uporabnikov telekomunikacijskih storitev - zaračunavanje številčnega prostora - zakonska podlaga za odločanje
Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto je na podlagi določb 4. odstavka 122. člena ZTel-1, po postopku, ki je zakonsko določen, pooblaščena za reševanje pritožb uporabnikov telekomunikacijskih storitev, kadar se ne strinjajo z računom, ki jim ga je izstavil operater. Čeprav je tožena stranka šele v pritožbi navedla zakonsko podlago za odločanje (4. odstavek 122. člena ZTel-1) to ni nedopustno dopolnjevanje razlogov odločbe, ker gre za materialno pravno vprašanje, na katero mora sodišče odgovoriti pri preizkusu zakonitosti izpodbijanega akta. Zato niso bili podani razlogi za odpravo odločbe.
Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija, torej tako, da ni dvoma, za katero dejanje gre. Za pravilno oblikovanje izpodbojnega tožbenega zahtevka je pomembna pravilna opredelitev pravnega dejanja, ki je povzročilo pravne posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati. Pravno dejanje, ki je predmet izpodbijanja, je treba razpoznavno opredeliti - lahko z oznako pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje pravni posel ali del njega, lahko pa tudi drugače. Ker je tožeča stranka izpodbijala plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, je pravilno navedla blago (osebna avtomobila), ki je bilo predmet izpodbijane nadomestne izpolnitve. Ker je tožeča stranka v posledici morebitnega uspešnega izpodbijanja zahtevala vrnitev izročenega blaga, je pravilno označila motorni vozili, ki sta bili predmet kupoprodajnih pogodb (ki sta poleg pobota sestavljali izpodbijano enotno pravno dejanje). Tako oblikovan (konkretiziran) tožbeni zahtevek je torej povsem določen; sodbeni izrek, ki ga povzema, pa povsem razumljiv.
Ker je bil predmet izpodbijanja plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga, v opredelitev izpodbijanega pravnega dejanja ne sodi navajanje posameznih pravnih poslov, ki so bili samo podlaga pravnemu dejanju, zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki je upravičevala njegovo izpodbijanje. Datumi kupoprodajnih pogodb in pobota torej niso bistveni elementi izpodbojne tožbe, zato očitne pisne pomote (napake v številkah oziroma datumih v tožbenem predlogu) ni mogoče enačiti z nesklepčnostjo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VS40968
Konvencija o CMR člen 3, 17, 27.ZOR člen 929.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 490.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna odgovornost - zavrženje revizije - zavarovalna pogodba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavarovalno kritje - navadno sosporništvo - naklep - prevoz blaga v cestnem prometu - zavarovanje odgovornosti prevoznika za izgubo tovora - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - kaznivo dejanje delavca
Prevoznica je bila odgovorna za ravnanja vseh svojih delavcev in oseb, ki jih je angažirala pri prevozu v okvirih njihovih zaposlitev; toliko bolj je odgovorna za ravnanje svojega voznika, ki je med prevozom storil kaznivo dejanje. Gre namreč za objektivno odgovornost. Ker je prišlo do popolne izgube blaga (prvi odstavek 17. člena Konvencije CMR) zaradi ravnanja njenega voznika pri prevozu (3. člen Konvencije CMR), je dolžna poravnati nastalo škodo upravičencu do blaga.
Zavarovalno kritje je bilo izključeno v primeru, ko je škoda nastala zaradi naklepnega ravnanja ali velike malomarnosti zavarovanca. Ne gre za naklepno ravnanje prevoznice (zavarovanke), če je (naklepno) kaznivo dejanje storil njen voznik. Naklep je imel njen delavec in ne prevoznica (pravna oseba).
Stranki sta se z najemno pogodbo dogovorili, da stroški investicijskega vzdrževanja bremenijo toženo stranko (najemodajalca), ki je z vlaganji tožeče stranke soglašala. Zato ji je po prenehanju najemne pogodbe dolžna vrniti vlaganja (tretji odstavek 210. člena ZOR).