ZUS člen 16, 62, 73.ZPP člen 154, 165.URS člen 23.
varstvo ustavnih pravic - odločanje o odškodninskem zahtevku
S tem, ko je sodišče prve stopnje le ugotovilo kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je izčrpalo svojo dolžnost glede na veljavno zakonsko ureditev in upravno sodno prakso upravnega sodišča v času odločanja.
Izključno v presoji stranke je odločitev, ali se bo o navedbah nasprotne stranke izjavila in glede na to o kršitvi načela kontradiktornosti ni mogoče govoriti, kadar upravičenec kljub možnosti te pravice ne izkoristi, enako pa lahko velja tudi v primeru, ko procesno dejanje, ki meri na njeno uresničitev, opravi prepozno.
Glede na to, da je bil obsojeni v času pritožbene seje v priporu, obravnavana zadeva v skladu s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZS šteje za nujno, torej roki tečejo in iztečejo ne glede na čas sodnih počitnic.
Sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, mora pa (razen v primeru, ko je očitno, da je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo), ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če je njegov obstoj ter pravno relevantnost obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
ZUS člen 60, 73. ZPCP-1 člen 70, 76. ZUPčlen 144, 145, 146.
cestni tovorni prevozi - odvzem CEMT dovolilnice - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek
Določitev plana dovolilnic za konkretna leta in s tem delitev dovolilnic pomeni odločanje o pravici opravljati prevoze in odločanje o obsegu teh pravic. Zatrjevana objava podatkov, ki niti ni izkazana, ne more izključiti posebnega ugotovitvenega postopka, ki ga predpisuje ZUP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - bivši sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni tehtnega razloga za prenos pristojnosti, ko je ena od strank bivši sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
Pogodba med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-2.ZMZPP člen 97.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - odškodninski spor - izključna pristojnost slovenskega sodišča
V postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe bi bil ugovor o nepristojnosti hrvaškega sodišča upošteven le, če bi to sodišče odločilo v zadevi, za katero bi bila podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. To jasno izhaja iz 2. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. V odškodninskih sporih niti ZMZPP niti ZPP ne določata izključne pristojnosti slovenskega sodišča.
Tudi kolikor izpodbijana odločba ne bi vsebovala razlogov o tem, zakaj zoper osumljenca ni bil odrejen milejši ukrep, s tem sodišče ne bi kršilo določb ZKP, saj že sama utemeljitev neogibnosti pripora implicira odgovor, zakaj sodišče namesto pripora ni izreklo kakšnega drugega ukrepa.
zavarovalna vsota - metoda valorizacije zavarovalne vsote - metoda upoštevanja delnih plačil - mesečna rast cen na drobno
Katero metodo valorizacije zavarovalne vsote in upoštevanja sukcesivnih plačil je treba izbrati, je materialnopravno vprašanje, končni računski rezultat izbranega postopka pa je že dejanske narave in vanj v revizijski fazi postopka ni mogoče posegati. Zato revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je izbrana metoda lahko rezultat sporazuma, ki ga pravdne stranke v takih odškodninskih sporih običajno tudi dosežejo. Če pa takega sporazuma ni, mora sodišče izbrati eno od več v sodni praksi uveljavljenih metod za valorizacijo zavarovalne vsote in svojo izbiro tudi utemeljiti.
Tožnik je uporabil materialnopravno napačen pristop, ker ni spravil vseh zneskov, poenostavljeno povedano, na skupni imenovalec. Neupoštevanje zadnjega nakazila in napačno upoštevanje dveh prejšnjih nakazil je privedlo do nepravilnosti tožnikovega končnega izračuna. Zaradi izčrpanja zavarovalne vsote je toženka izpolnila svojo obveznost iz sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti tožnikovega delodajalca in tožniku ne dolguje ničesar več.
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja goljufiv prikaz nastanka škode na obsojenčevem vozilu, za katerega je uveljavljal pri zavarovalnici odškodnino na podlagi delnega kasko zavarovanja, do izplačila katere pa ni prišlo, ker je bilo ugotovljeno, da je škoda na vozilu nastala v nesreči, ki jo je obsojenec povzročil sam, tak opis pa vsebuje vse znake obsojencu očitanega kaznivega dejanja poskusa goljufije.
prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalna dejanja - znaki kaznivega dejanja
Storilec, ki krene na pot z namenom nezakonitega prehoda državne meje, pa mu to prepreči aretacija, je začel izvrševati kaznivo dejanje, ne glede na oddaljenost od meje.
Obsojenec je res nameraval pobegniti v tujino, vendar neposredna uresničitev tega namena iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, saj ni navedeno, kdaj, kje in na kakšen način je nameraval prestopiti državno mejo. Dejanje, kot je opisano in ugotovljeno, zato pomeni zgolj pripravljalno dejanje, ki po KZ iz leta 1951 ni bilo inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje.
ZOR člen 210. ZPP člen 18, 41, 212, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sodna pristojnost - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - upravna pristojnost - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - namenska uporaba proračunskih sredstev - spor iz javno finančnega razmerja - neupravičena pridobitev - sodba presenečenja za stranke - dokazovanje
Stroga namembnost proračunskih sredstev, ki jih je tožeča stranka vložila v premoženje, ki je nato prešlo v last občine (iz katerega proračuna so ji bila ta sredstva dodeljena), izključuje obogatitveni zahtevek.
Če ni izkazan skupni prednik, ni mogoče uporabiti tiste določbe ZDen, ki določa, da je pravočasno vložena zahteva enega od upravičencev v korist vseh upravičencev.
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik blago odstranil izpod carinskega nadzorstva in da zanj ni bila plačana carina, je bilo tožniku utemeljeno naloženo plačilo carinskega dolga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23480
ZKP člen 3, 371, 371/1-11, 372, 372-5.KZ člen 63, 68.URS člen 27.ZP-1 člen 7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi - domneva nedolžnosti - postopek o prekršku - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - odvzem vozniškega dovoljenja
Sodišče prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, če pri izreku kazenske sankcije upošteva okoliščino, ki jo zaradi domneve nedolžnosti ne bi smelo upoštevati.
Kaznivo dejanje, storjeno zaradi vinjenosti ter podatki o storilčevih kršitvah cestnoprometnih predpisov zaradi vinjenosti so lahko ustrezna podlaga za ugotovitev njegove nesposobnosti za varno upravljanje vozil.
ZOR člen 178, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega kolesa in tovornjaka - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Čeprav gre za trčenje dveh vozil, od katerih je motorno kolo v izrazito podrejenem položaju, ni mogoče mimo dejstva, da je prav ravnanje tožnika bilo tisto, ki je predstavljalo zelo veliko tveganje in pretežen vzrok za nastalo nezgodo. Ugotovljeno je, da bi se voznika med seboj lahko opazila na razdalji 35 m. Očitno je voznik tovornjaka začel reagirati na opisani razdalji z zaviranjem in umikanjem v desno, tožnik pa ni storil prav ničesar, da bi se tovornjaku, ki je prihajal nasproti, izognil z zmanjševanjem hitrosti in umikanjem v desno. Vozniku tovornjaka je tako mogoče očitati del odgovornosti za nastalo škodo predvsem zato, ker svojega vozila pred trčenjem ni uspel povsem zaustaviti. Zato je pravilna opredelitev odgovornosti tožnika v višini 70 %, odgovornost voznika tovornega vozila pa v višini 30 %.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - denacionalizacijski upravičenec - položaj stranke v postopku
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja tožnik ne izkazuje prizadetosti svojih pravic po določbah ZDen, ker z lokacijskim dovoljenjem ni predvidena gradnja na parceli, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ampak na sosednji parceli.
pogodba o leasingu motornega vozila - trditveno in dokazno breme
Toženčeva obveznost plačati dogovorjene obroke temelji na samih pogodbenih določbah, pa tudi na prvem odstavku 542. člena ZOR v zvezi s prvim odstavkom 550. člena ZOR.
Neresnične so toženčeve trditve, da naj bi ves čas postopka izpodbijal "izvršitev očitanega dejanja in predlagal izvedbo dokazov s pričami, listinami, grafologom". Toženec ni konkretno zanikal ničesar, tudi sklenitve pogodbe ne, kot omenjeno pa tudi ni predlagal nobenega dokaza. S svojo pasivnostjo je povzročil, da je sodišče lahko preverjalo le tožničine trditve in izvedlo z njene strani predlagane dokaze. Toženčeva pasivnost je vsaj sovplivala na zanj neugoden izid postopka. Ob njej je mogoče vse ostale revizijske trditve opredeliti le kot na revizijski stopnji nedovoljeno uveljavljanje novot.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnost prosilca - izdaja izkaznice prosilca za azil
V primeru, da istovetnost ni ugotovljena na podlagi ustreznih dokumentov, je pristojni organ v skladu s 1. alineo 29. člena ZAzil dolžan ugotavljati istovetnost z zaslišanjem, v tem času pa je treba prosilcu omejiti gibanje.