povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Nevarnost relativno pogostih epileptičnih napadov posega na vsa področja tožnikovega življenja in udejstvovanja in ga omejuje pri izbiri življenjskih aktivnosti. Izvedenec je ocenil, da so te zmanjšane za 30 %. Ko pa se opisanim dejanskim ugotovitvam pridruži še okoliščina, da je ob škodnem dogodku bil tožnik star komaj 17 let in da bo težave, ki jih ima in zaradi katerih duševno trpi, moral prestajati vse življenje, se pokaže, da je sodišče druge stopnje podcenilo tako ugotovljene objektivne in subjektivne težave, kot tudi primerjavo s podobnimi primeri sodne prakse. Zato je revizijsko sodišče odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zvišalo do zahtevanih 6.000.000 SIT, torej za 1.600.000 SIT.
ZKP člen 358, 358/1-1, 372, 372/1-1. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3/1-8.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - znaki kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - obstoj kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Očitek v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja (abstraktni dejanski stan), da sta obsojenca nameravala pobegniti iz FLRJ v inozemstvo v sklopu organizacije, ki deluje z namenom porušenja obstoječe državne ureditve, predstavlja zgolj (nepopoln) povzetek abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (2. člen ZKLD), ki pa v nadaljnjem opisu ni konkretiziran z navedbo dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj zatrjevanega namena. Takšen namen je tudi v obrazložitvi sodbe zgolj zatrjevan, vendar z ničemer izkazan.
Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (1966)člen 9.ZDen člen 88, 88/2.
stavbno zemljišče - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel - prenos pravice uporabe - razpolagalni pravni posel
Pogodba o urejanju, menjavi in oddaji stavbnega zemljišča ... z dne 04.08.1972 ima pravno naravo obligacijskopravne pogodbe, iz katere izhaja dolžnost Komunalnega sklada Občine A., da odda stavbna zemljišča v posest drugi pogodbeni stranki. Zavezovalni pravni posel ni mogel imeti za posledico prenosa pravice uporabe, ampak se je Komunalni sklad Občine A. z njim le zavezal, da opravi vse, kar je potrebno, da druga pogodbena stranka postane imetnik pravice uporabe.
Pogodba o urejanju, menjavi in oddaji stavbnega zemljišča ... z dne 04.08.1972 vsebuje tudi sporazum med pogodbenima strankama glede prenosa pravice uporabe. Ker je pravna prednica tožnikov na podlagi odločbe z dne 19.07.1960 obdržala pravico, da ima sporni nepremičnini v posesti in ju brezplačno uživa, Komunalni sklad Občine A. v trenutku sklenitve pogodbe 04.08.1972 ni imel razpolagalne sposobnosti. Pravilen je zato nadaljnji materialnopravni sklep, da je Občina A. s sklenitvijo aneksa z dne 27.01.1995 samostojno razpolagala s parc. št. 1702 in 1703 k.o...
Za mladoletnike poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, pri tem pa okoliščina, da sta starša oziroma zakonca razvezana, na upravičenost zastopanja otroka nima nikakršnega učinka (razen, če je enemu izmed staršev odvzeta roditeljska pravica).
Inšpekcijski ukrep se izreče investitorju (lastniku zemljišča le v kolikor investitorja ni mogoče odkriti) in če je bil izrečen lastniku iz naknadnih listin pa izhaja kdo je bil investitor posega, je to lahko obnovitveni razlog.
ZKP člen 9, 9/3, 192, 192/2, 205, 205/1, 272, 272/2.URS člen 13, 20.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - omejitev trajanja pripora - vročitev sklepa o priporu - jezik v postopku - prevod pisanj - rok za pritožbo - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - uporaba milejšega ukrepa - begosumnosti - tujec - pravice tujcev
Sklep o podaljšanju pripora mora biti obdolžencu vročen pred potekom časa, ki je določen v prejšnjem sklepu o priporu. Obdolžencu ni bila nezakonito odvzeta prostost, če mu je bil sklep o podaljšanju pripora vročen v manj kot 24 urah po izteku časa, določenega v prejšnjem sklepu o priporu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23480
ZKP člen 3, 371, 371/1-11, 372, 372-5.KZ člen 63, 68.URS člen 27.ZP-1 člen 7.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi - domneva nedolžnosti - postopek o prekršku - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - odvzem vozniškega dovoljenja
Sodišče prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, če pri izreku kazenske sankcije upošteva okoliščino, ki jo zaradi domneve nedolžnosti ne bi smelo upoštevati.
Kaznivo dejanje, storjeno zaradi vinjenosti ter podatki o storilčevih kršitvah cestnoprometnih predpisov zaradi vinjenosti so lahko ustrezna podlaga za ugotovitev njegove nesposobnosti za varno upravljanje vozil.
Gre za različne terjatve na različnih pravnih in dejanskih podlagah, ko tožnik v zvezi s prometno nesrečo pri sodišču v Avstriji uveljavlja odškodninski zahtevek proti povzročitelju nesreče in njegovi zavarovalnici iz naslova zavarovanja odgovornosti in pri tukajšnjem sodišču zahtevke proti lastni zavarovalnici iz pogodbenega kasko in AO-plus zavarovanja.
Pri obravnavanju pogodbene odškodninske obveznosti iz zavarovalnih pogodb (kasko in AO-plus zavarovanje) se glede ugovora zastaranja terjatev uporabljajo določbe 380. člena ZOR o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
enotno dovoljenje za gradnjo - gospodarski objekt - pokrito gnojišče - skladnost s pogoji PUP - urbano naselje
V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je po določbi 5. alineje 10. člena Odloka o PUP v območjih urejanja z oznako S dovoljena gradnja gospodarskih objektov kot samostojnih objektov ali v kombinaciji s stanovanjskimi objekti.
ZOR člen 210. ZPP člen 18, 41, 212, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sodna pristojnost - zavrženje revizije - trditveno in dokazno breme - upravna pristojnost - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - namenska uporaba proračunskih sredstev - spor iz javno finančnega razmerja - neupravičena pridobitev - sodba presenečenja za stranke - dokazovanje
Stroga namembnost proračunskih sredstev, ki jih je tožeča stranka vložila v premoženje, ki je nato prešlo v last občine (iz katerega proračuna so ji bila ta sredstva dodeljena), izključuje obogatitveni zahtevek.
Pogodba med RS in RH o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-2.ZMZPP člen 97.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - odškodninski spor - izključna pristojnost slovenskega sodišča
V postopku zaradi priznanja tuje sodne odločbe bi bil ugovor o nepristojnosti hrvaškega sodišča upošteven le, če bi to sodišče odločilo v zadevi, za katero bi bila podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. To jasno izhaja iz 2. točke prvega odstavka 21. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. V odškodninskih sporih niti ZMZPP niti ZPP ne določata izključne pristojnosti slovenskega sodišča.
tožba za varstvo lastninske pravice - uporaba transformatorske postaje
Ker sporna dejanja tožene stranke temeljijo na dogovoru, ki je bil sklenjen s pravnim prednikom tožeče stranke (izgradnja transformatorske postaje je bila nujna prav zaradi njegovih potreb, saj stara postaja ni bila dovolj močna, da bi se z njo lahko priključil na nov poslovni kompleks), ne morejo biti protipravna. Po splošnih pogojih za dobavo električne energije, ki so veljali v času izgradnje transformatorske postaje in njene izročitve v upravljanje toženi stranki, je dobavitelj električne energije (tožena stranka) prevzel v svoja osnovna sredstva med drugim tudi transformatorsko postajo, in to brez povračila stroškov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - bivši sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni tehtnega razloga za prenos pristojnosti, ko je ena od strank bivši sodnik stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
prepovedan prehod čez državno mejo - poskus - pripravljalna dejanja - znaki kaznivega dejanja
Storilec, ki krene na pot z namenom nezakonitega prehoda državne meje, pa mu to prepreči aretacija, je začel izvrševati kaznivo dejanje, ne glede na oddaljenost od meje.
Obsojenec je res nameraval pobegniti v tujino, vendar neposredna uresničitev tega namena iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, saj ni navedeno, kdaj, kje in na kakšen način je nameraval prestopiti državno mejo. Dejanje, kot je opisano in ugotovljeno, zato pomeni zgolj pripravljalno dejanje, ki po KZ iz leta 1951 ni bilo inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje.
Prevzemnik naročila ni prekoračil mej naročila, čeprav se je dogovoril za nižjo kupnino. Šteti je, da so naročitelji soglašali z dogovorjeno kupnino in z odmikom od naročila, saj so sami podpisali kupoprodajno pogodbo, za kakršno se je dogovoril prevzemnik naročila.
Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na nesorazmerje med opravljeno storitvijo in dogovorjenim plačilom, če se naročitelji na nesorazmernost plačila niso pravočasno sklicevali.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnost prosilca - izdaja izkaznice prosilca za azil
V primeru, da istovetnost ni ugotovljena na podlagi ustreznih dokumentov, je pristojni organ v skladu s 1. alineo 29. člena ZAzil dolžan ugotavljati istovetnost z zaslišanjem, v tem času pa je treba prosilcu omejiti gibanje.