ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
tatvina - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Velik obseg prisvojenih predmetov, zaradi katerega je bilo omajano zaupanje delodajalca do delavca, ni razlog, zaradi katerega bi bilo neupravičeno pričakovati, da bo delodajalec omogočil delavcu zagovor. Celo nasprotno, prav zaradi tega razloga bi delavec, ki mu grozi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi očitane tatvine, moral imeti možnost podati svoj zagovor, povedati kaj meni o očitku, kakšno je njegovo stališče do predvidenega ukrepa delodajalca, do okoliščin in podobno. Možnost delodajalca, da delavcu iz upravičenih razlogov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne omogoči zagovora, je treba razlagati restriktivno in v posameznih primerih ugotavljati, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da od delodajalca ni mogoče (bi bilo neupravičeno) pričakovati, da bo delavcu omogočil to pravico.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - identiteta med zahtevo za uvedbo postopka in disciplinsko odločbo
Vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka se povezuje z zahtevo po natančni vsebinski, časovni in pravni opredelitvi disciplinskih kršitev. Takšna opredelitev in s tem obličnost zahteve in disciplinske odločbe je potrebna ne samo zaradi individualizacije dejanja, temveč tudi zato, ker so na očitane kršitve vezane tudi druge pravne posledice, med drugim tudi nadaljevanje ali ponavljanje kršitev ter vprašanje zastaranja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodelovanje sindikata - neutemeljen odpovedni razlog - postopek zoper delodajalca pred upravnim organom
Ker je obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in je tožena stranka izpolnila bistvene formalne zahteve za zakonitost odpovedi (86. in 87. člen ZDR), ni dokazano, da bi predhodno obračanje tožnice na delovno inšpekcijo kakorkoli vplivalo na podano odpoved.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - odpravnina
V skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev.
odpovedni rok - uvedba kazenskega postopka - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Zmotno je stališče, da je potrebno proti delavcu, ki se mu očita kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, uvesti tudi kazenski postopek. Delovno sodišče ob presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR samo preizkusi, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, ne glede na to, če zoper delavca ni bil uveden kazenski postopek. Določba 177. člena ZDR o pisni obdolžitvi pred zagovorom služi temu, da se delavec seznani z očitki kršitve pogodbenih in drugih obveznosti in pripravi svojo obrambo. Namenjena je torej varstvu delavca v postopku izredne odpovedi. To pa delavcu tudi le v primeru ustne seznanitve z očitano kršitvijo pogodbene in druge obveznosti ne preprečuje, da brez pripomb in ugovorov poda zagovor. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opredeljuje tudi takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja. Ta pogoj ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Na ta način delodajalec, kljub obstoju razlogov za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje, s tem pa ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - vinjenost - dokazno breme - zagovor - bolniški stalež - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca ni nekakšen dokazni postopek. Delodajalec sam presodi, ali razpolaga z zadostnimi dokazi za utemeljitev razloga za izredno odpoved, pri čemer je na njegovi strani tudi dokazno breme utemeljenega razloga za izredno odpoved delavcu. Presoja tega, ali je delodajalec ob odpovedi "razpolagal z relevantnimi dokazi o očitani kršitvi" ali ne, je torej v presoji delodajalca samega in ne delavca. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo, saj so razlogi za stalež različni in vedno ne vplivajo na možnost zagovora.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnik uveljavlja nedovoljeni revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje vzrokov za tožnikovo nezmožnost za delo je v celoti le dejansko vprašanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi medicinske dokumentacije in drugih listin v spisu ter predvsem z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice.
Ker ugotovljene okoliščine omogočajo pozitivno prognozo v zvezi s tožnikovim delom (t. j. da z morebitnimi strokovnimi konflikti, ki so lahko tudi pozitivni, v bodoče ne bo več nekritično obremenjeval vsakodnevnih delovnih kontaktov z nadrejenimi delavci in bo redno odrejena dela pravočasno opravljal), se lahko štejejo za takšne olajševalne okoliščine, ki jih disciplinski organi tožene stranke neutemeljeno niso upoštevali in zaradi katerih se je sodišče utemeljeno odločilo za pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa.
Delovno razmerje ni prenehalo v skladu z ZTPDR in ZDR/90, če je delodajalec na listino, ki jo je delavec ob sklenitvi delovnega razmerja prazno le podpisal, pozneje vpisal datum in predlog delavca za sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
prenehanje delovnega razmerja - skrajšani delovni čas - neopravičen izostanek z dela
Tožniku je bila po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju priznana štiriurna upravičena odsotnost z dela zaradi bolezni, za preostale štiri ure dnevno pa je bil dela zmožen v okviru omejitev invalidnosti III. kategorije, ki jih je tožena stranka spoštovala. Ker je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela v tako določenem skrajšanem delovnem času več kot pet zaporednih delovnih dni, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
ZPP člen 7, 212, 215. ZDDO člen 45, 45/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9.
Dokazno breme in prevalitev dokaznega bremena je urejeno pretežno v procesnem pravu (predvsem v ZPP), v delovnem pravu (prevalitev dokaznega bremena na delodajalca) pa pretežno v materialno pravnih predpisih (Konvencija št. 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ZDR/90, ZDR/02). Če je delodajalec - po načelih prevalitve dokaznega bremena - dokazal obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ni pomembno, kaj je v zvezi z dokaznim bremenom oziroma njegovo prevalitvijo v obrazložitvi sodbe navedlo sodišče prve ali druge stopnje.
Če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic delavca iz delovnega razmerja, ima po določbi 1. odstavka 204. člena ZDR delavec pravico pisno zahtevati, da delodajalec to kršitev odpravi. Šele če kršitev ni odpravljena, lahko delavec v 30. dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Ker delavec ni postopal v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZDR, niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - neuspešno opravljeno poskusno delo
Pri razlogu neuspešno opravljenega poskusnega dela pomeni "pisno obdolžitev" smiselno ocena poskusnega dela, torej pisna utemeljitev odpovednega razloga. Ta mora biti delavcu vročena pred odpovedjo, omogočen pa mu mora biti tudi zagovor. Tožnik zagovora ni neutemeljeno zavrnil, saj ga tožena stranka na zagovor niti ni vabila po postopku, kot je predpisan v ZDR.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - smotrna delegacija - izvenzakonski partner sodne strojepiske kot stranka v postopku
Okoliščina, da je zunajzakonski partner strojepiske, ki je zaposlena na sodišču, stranka v postopku pred tem sodiščem, ni razlog za določitev drugega sodišča.
ZKP člen 358, 358/1-1, 372, 372/1-1. ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3/1-8.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - znaki kaznivega dejanja - abstraktni dejanski stan - konkretni dejanski stan - obstoj kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Očitek v uvodnem delu opisa kaznivega dejanja (abstraktni dejanski stan), da sta obsojenca nameravala pobegniti iz FLRJ v inozemstvo v sklopu organizacije, ki deluje z namenom porušenja obstoječe državne ureditve, predstavlja zgolj (nepopoln) povzetek abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (2. člen ZKLD), ki pa v nadaljnjem opisu ni konkretiziran z navedbo dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj zatrjevanega namena. Takšen namen je tudi v obrazložitvi sodbe zgolj zatrjevan, vendar z ničemer izkazan.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno življenje z zapustnikom
Razlaga, po kateri bi za skupno življenje med potomcem in zapustnikom štela tudi vsakodnevna skrb in ne le bivanje na istem naslovu, nasprotuje določbi 32. člena ZD.
Ugotovljeni potek nesreče utemeljuje materialno pravno presojo o tožnikovem prispevku k nastanku škode v višini 25 %. Tožnik je že v tožbi navedel, da so bili na pločniku parkirani avtomobili, ki so zmanjševali preglednost. Taka je bila tudi ugotovitev izvedenca, ki je poudaril, da vozniki na obeh pločnikih parkirajo avtomobile, kar bistveno zmanjšuje preglednost pešcem. Take prometne razmere pa so pešcu, ki je nameraval prečkati vozišče, čeprav tam ni prehoda za pešce, narekovale posebno pazljivost tako pred začetkom prečkanja kot tudi med samim prečkanjem.
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine.
enotno dovoljenje za gradnjo - gospodarski objekt - pokrito gnojišče - skladnost s pogoji PUP - urbano naselje
V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je po določbi 5. alineje 10. člena Odloka o PUP v območjih urejanja z oznako S dovoljena gradnja gospodarskih objektov kot samostojnih objektov ali v kombinaciji s stanovanjskimi objekti.
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca je sestavljen v skladu z določbami ZKP, saj zadošča, da se osumljenec in policist razumeta, oziroma, da oba obvladata en skupni jezik. Šele če policist ne zna jezika tujca ali jezika, ki ga tujec razume in govori, se da pouk s pomočjo tolmača.