odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodelovanje sindikata - neutemeljen odpovedni razlog - postopek zoper delodajalca pred upravnim organom
Ker je obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in je tožena stranka izpolnila bistvene formalne zahteve za zakonitost odpovedi (86. in 87. člen ZDR), ni dokazano, da bi predhodno obračanje tožnice na delovno inšpekcijo kakorkoli vplivalo na podano odpoved.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Tožnik uveljavlja nedovoljeni revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje vzrokov za tožnikovo nezmožnost za delo je v celoti le dejansko vprašanje, ki ga je sodišče ugotovilo na podlagi medicinske dokumentacije in drugih listin v spisu ter predvsem z zaslišanjem tožnikove osebne zdravnice.
ZDR člen 73, 73/1, 116, 116/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetijali obratov člen 1.
bolniški stalež - sprememba delodajalca - prenos gostinskega obrata
Pogodbeni prenos delujočega gostinskega lokala z ločenim obračunom se šteje za prenos dela podjetja na podlagi pravnega posla v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR, ki je imel za posledico spremembo delodajalca oziroma prehod pogodbenih in drugih pravic delavcev, ki so bili na dan prenosa zaposleni pri toženi stranki in so redno delali na delovnih mestih v tem obratu, na delodajalca - prevzemnika. Ker pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika preidejo po samem zakonu, odsotnost tožnika zaradi bolniškega staleža ni mogla vplivati na realizacijo prehoda njegovih pravic iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika.
prenehanje delovnega razmerja - skrajšani delovni čas - neopravičen izostanek z dela
Tožniku je bila po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju priznana štiriurna upravičena odsotnost z dela zaradi bolezni, za preostale štiri ure dnevno pa je bil dela zmožen v okviru omejitev invalidnosti III. kategorije, ki jih je tožena stranka spoštovala. Ker je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela v tako določenem skrajšanem delovnem času več kot pet zaporednih delovnih dni, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
Ker ugotovljene okoliščine omogočajo pozitivno prognozo v zvezi s tožnikovim delom (t. j. da z morebitnimi strokovnimi konflikti, ki so lahko tudi pozitivni, v bodoče ne bo več nekritično obremenjeval vsakodnevnih delovnih kontaktov z nadrejenimi delavci in bo redno odrejena dela pravočasno opravljal), se lahko štejejo za takšne olajševalne okoliščine, ki jih disciplinski organi tožene stranke neutemeljeno niso upoštevali in zaradi katerih se je sodišče utemeljeno odločilo za pogojno odložitev izrečenega disciplinskega ukrepa.
ZPP člen 7, 212, 215. ZDDO člen 45, 45/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9.
Dokazno breme in prevalitev dokaznega bremena je urejeno pretežno v procesnem pravu (predvsem v ZPP), v delovnem pravu (prevalitev dokaznega bremena na delodajalca) pa pretežno v materialno pravnih predpisih (Konvencija št. 158 Mednarodne organizacije dela o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ZDR/90, ZDR/02). Če je delodajalec - po načelih prevalitve dokaznega bremena - dokazal obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja, ni pomembno, kaj je v zvezi z dokaznim bremenom oziroma njegovo prevalitvijo v obrazložitvi sodbe navedlo sodišče prve ali druge stopnje.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - neuspešno opravljeno poskusno delo
Pri razlogu neuspešno opravljenega poskusnega dela pomeni "pisno obdolžitev" smiselno ocena poskusnega dela, torej pisna utemeljitev odpovednega razloga. Ta mora biti delavcu vročena pred odpovedjo, omogočen pa mu mora biti tudi zagovor. Tožnik zagovora ni neutemeljeno zavrnil, saj ga tožena stranka na zagovor niti ni vabila po postopku, kot je predpisan v ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - vinjenost - dokazno breme - zagovor - bolniški stalež - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalca ni nekakšen dokazni postopek. Delodajalec sam presodi, ali razpolaga z zadostnimi dokazi za utemeljitev razloga za izredno odpoved, pri čemer je na njegovi strani tudi dokazno breme utemeljenega razloga za izredno odpoved delavcu. Presoja tega, ali je delodajalec ob odpovedi "razpolagal z relevantnimi dokazi o očitani kršitvi" ali ne, je torej v presoji delodajalca samega in ne delavca. Bolniški stalež sam po sebi še ne pomeni, da se delavec ne more udeležiti zagovora pred odpovedjo, saj so razlogi za stalež različni in vedno ne vplivajo na možnost zagovora.
razporeditev delavca - izobraževanje v lastnem interesu - sofinanciranje izobraževanja
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka delavcu sofinancirala izobraževanje, ne pomeni, da je šlo za izobraževanje v njenem interesu in zlasti ne, da bi bila dolžna delavca razporediti v skladu s tako pridobljeno izobrazbo.
Če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic delavca iz delovnega razmerja, ima po določbi 1. odstavka 204. člena ZDR delavec pravico pisno zahtevati, da delodajalec to kršitev odpravi. Šele če kršitev ni odpravljena, lahko delavec v 30. dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Ker delavec ni postopal v skladu s 1. odstavkom 204. člena ZDR, niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
tatvina - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Velik obseg prisvojenih predmetov, zaradi katerega je bilo omajano zaupanje delodajalca do delavca, ni razlog, zaradi katerega bi bilo neupravičeno pričakovati, da bo delodajalec omogočil delavcu zagovor. Celo nasprotno, prav zaradi tega razloga bi delavec, ki mu grozi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi očitane tatvine, moral imeti možnost podati svoj zagovor, povedati kaj meni o očitku, kakšno je njegovo stališče do predvidenega ukrepa delodajalca, do okoliščin in podobno. Možnost delodajalca, da delavcu iz upravičenih razlogov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne omogoči zagovora, je treba razlagati restriktivno in v posameznih primerih ugotavljati, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da od delodajalca ni mogoče (bi bilo neupravičeno) pričakovati, da bo delavcu omogočil to pravico.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu - odpravnina
V skladu s 3. odstavkom 90. člena ZDR delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu delodajalec zagotovi možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, vendar samo pod pogojem, če se je drugi delodajalec v ponujeni pogodbi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma tako, kot da ne bi šlo za spremenjeno zaposlitev.
ZDR (1990) člen 89. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 67/3.
disciplinski postopek - društvo - upravičeni predlagatelj za uvedbo disciplinskega postopka - disciplinski organi - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - kvalifikatorne okoliščine
Sekretar društva nima pravnega položaja nosilca poslovodne funkcije. Pristojnosti, ki so sicer značilne za poslovodne organe gospodarskih organizacij, v društvih pripadajo predsedniku društva. Organi, ki so bili pristojni za izvolitev oziroma imenovanje organa, pristojnega za vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, so potrdili akt vložitve takšne zahteve zoper tožnika. Odločitev, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika uveden na zahtevo upravičenega predlagatelja, je zato pravilna. Za odločitev o zastaranju je pomembno, kdaj je za kršitev zvedel organ, ki je pristojen za uvedbo disciplinskega postopka, ne pa kdaj so za to morda zvedeli drugi delavci ali celo kdo drug.
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca je sestavljen v skladu z določbami ZKP, saj zadošča, da se osumljenec in policist razumeta, oziroma, da oba obvladata en skupni jezik. Šele če policist ne zna jezika tujca ali jezika, ki ga tujec razume in govori, se da pouk s pomočjo tolmača.
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja goljufiv prikaz nastanka škode na obsojenčevem vozilu, za katerega je uveljavljal pri zavarovalnici odškodnino na podlagi delnega kasko zavarovanja, do izplačila katere pa ni prišlo, ker je bilo ugotovljeno, da je škoda na vozilu nastala v nesreči, ki jo je obsojenec povzročil sam, tak opis pa vsebuje vse znake obsojencu očitanega kaznivega dejanja poskusa goljufije.
Ugotovljeni potek nesreče utemeljuje materialno pravno presojo o tožnikovem prispevku k nastanku škode v višini 25 %. Tožnik je že v tožbi navedel, da so bili na pločniku parkirani avtomobili, ki so zmanjševali preglednost. Taka je bila tudi ugotovitev izvedenca, ki je poudaril, da vozniki na obeh pločnikih parkirajo avtomobile, kar bistveno zmanjšuje preglednost pešcem. Take prometne razmere pa so pešcu, ki je nameraval prečkati vozišče, čeprav tam ni prehoda za pešce, narekovale posebno pazljivost tako pred začetkom prečkanja kot tudi med samim prečkanjem.
Presoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine.
ukrep tržnega inšpektorja - zavajajoče oglaševanje - zdravilni učinek proizvoda
Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registrirano kot zdravilo, gre za kršitev Zakona o varstvu potrošnikov, ker je tako oglaševanje artiklov, zavajajoče.
ZOR člen 178, 200, 203.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornega kolesa in tovornjaka - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Čeprav gre za trčenje dveh vozil, od katerih je motorno kolo v izrazito podrejenem položaju, ni mogoče mimo dejstva, da je prav ravnanje tožnika bilo tisto, ki je predstavljalo zelo veliko tveganje in pretežen vzrok za nastalo nezgodo. Ugotovljeno je, da bi se voznika med seboj lahko opazila na razdalji 35 m. Očitno je voznik tovornjaka začel reagirati na opisani razdalji z zaviranjem in umikanjem v desno, tožnik pa ni storil prav ničesar, da bi se tovornjaku, ki je prihajal nasproti, izognil z zmanjševanjem hitrosti in umikanjem v desno. Vozniku tovornjaka je tako mogoče očitati del odgovornosti za nastalo škodo predvsem zato, ker svojega vozila pred trčenjem ni uspel povsem zaustaviti. Zato je pravilna opredelitev odgovornosti tožnika v višini 70 %, odgovornost voznika tovornega vozila pa v višini 30 %.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - skupno življenje z zapustnikom
Razlaga, po kateri bi za skupno življenje med potomcem in zapustnikom štela tudi vsakodnevna skrb in ne le bivanje na istem naslovu, nasprotuje določbi 32. člena ZD.