Pri tožbi zaradi molka pritožbenega organa mora tožnik izkazati kot procesno predpostavko, da je toženo stranko pozval, da v sedmih dneh odloči o pritožbi.
brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - preseg normativa za primerno stanovanje
Delež, ki presega 55 m2 kot normativ za primerno stanovanje, pa je potrebno upoštevati kot premoženje po 1. odstavku 19. člena ZBPP - ta delež je 24,91 m2, kar v sorazmernem delu pomeni vrednost 3.117.256,91 SIT - stanovanje meri 79,91 m2, ki je po oceni tožnice kot prosilke za BPP vredno 10.000.000,00 SIT - kar vsekakor presega višino dvajsetih minimalnih plač, torej znesek 2.452.000,00 SIT.
pripor - utemeljen sum - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - neizogibnost pripora - ogrožanje varnosti ljudi - domneva nedolžnosti - drugi kazenski postopki
Zgolj dejstvo, da kazenski postopki, ki tečejo zoper osumljenca, formalno niso združeni, ni ovira, ki bi preprečevala, da bi se sodišče pri utemeljevanju pogojev za pripor lahko sklicevalo tudi na dejstva, razvidna iz teh postopkov, če so izkazana s potrebno stopnjo verjetnosti.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - pravnomočen sklep o dedovanju
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba izpolnjevati tudi premoženjski kriterij; če vrednost premoženja, pridobljenega na podlagi pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, ta pogoj ni izpolnjen.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - preganjanje v izvorni državi - uporaba direktive
Verbalne žaljivke, provokativna dejanja, zmerjanje in le enkratni fizični napad sosedov Srbov na prvega tožnika, Albanca na Kosovu, ki je napad prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo, ne pomenijo preganjanja, ki se je kot pravni standard uveljavil v upravno-sodni praksi.
ZAzil člen 8, 8/1, 18, 27, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36/5, 65. ZTuj člen 75.ZUP člen 6, 6/2, 6/3, 214, 214/5. ZUS člen38, 38/3, 59, 59/1.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - prosti preudarek
Če je podan kateri od razlogov iz 1. odstavka 27. člena ZAzil, lahko upravni organ prosilcu za azil začasno omeji gibanje. O tem odloča po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj razlogov za omejitev gibanja in meni, da tožena stranka ni prekoračila namena tega ukrepa in je svoj preudarek ustrezno utemeljila.
ZDRS člen 10, 19. ZUS člen 26, 28,28/3, 29, 29/2, 73.
državljanstvo RS - nepopolna vloga - obveznost predložitve dokazov - poseg v ustavno pravico - rok za vložitev tožbe
V postopku, uvedenem na zahtevo stranke, mora stranka sama predložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev za uveljavljano pravico. Kadar se vlaga tožba po 3. odstavku 1. člena ZUS zaradi posega v ustavne pravice z dejanjem, je potrebno tožbo vložiti v roku, določenem v 26. členu ZUS, ki teče od dneva storitve posamičnega dejanja.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva člen 6, 20. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-4, 73.
napredovanje v naziv višja svetovalka
Mentor oziroma svetovalec napreduje v naziv samostojni svetovalec oziroma višji svetovalec, ko pridobi visokošolsko izobrazbo in sicer ob prvi redni podelitvi nazivov potem, ko je oddal vlogo z dokazili, ne pa po prvi redni podelitvi nazivov, upoštevaje obdobja iz 20. člena Pravilnika.
Zahtevek za denacionalizacijo lahko vloži v prvi vrsti upravičenec, če pa je upravičenec umrl ali razglašen za mrtvega, pa upravičenje za uveljavljanje pravic iz ZDen v skladu s 15. členom ZDen pridobijo pravni nasledniki upravičenca.
Tožnica ni pooblastila svojega moža, da v njenem imenu tudi zanjo in njune mladoletne otroke poda umik prošnje za azil, brez takšnega pooblastila pa izjava o umiku prošenj za azil, ki jo je podal prvi tožnik za druge prosilce za azil, nima pravnih učinkov.
ZAzil člen 27, 27/1, 27/1-3, 27/5, 36, 36-2. ZUS člen 73.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe postopka - lažna predstavitev razlogov
Če je podan kateri od razlogov iz 1. odstavka 27. člena ZAzil, lahko azilni organ prosilcu za azil začasno omeji gibanje. Eden izmed razlogov za začasno omejitev gibanja je tudi sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka zaradi lažne predstavitve razlogov za vložitev prošnje za azil, ki je podan tudi v tem primeru.
Tožnikovi razlogi za azil so preveč pavšalni in nekonkretizirani, poleg tega pa tudi prijava domnevnega fizičnega napada sosedov Srbov (ki jih naj ne bi poznal) policiji, ki naj ne bi reagirala, niso verodostojni.
ZUJIK člen 81, 142, 142/1, 142/3.ZUJIPK člen 55, 56, 57. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2.
status zavoda v javnem interesu
Poleg društev lahko v skladu z 81. členom ZUJIK pridobijo status delovanja v javnem interesu tudi zavodi, zadruge, ustanove ipd., pri čemer se tudi pri teh organizacijskih oblikah glede delovanja v javnem interesu uporabljajo določbe ZUJIK, ki se nanašajo na društva v javnem interesu, in Zakona o društvih. Uveljavitev te določbe ni vezana na novi Zakon o društvih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - splošni akt delodajalca
Sprejem pravilnika o notranji organizaciji in delovnih razmerjih tožene stranke ni bil pravna podlaga za določitev tožnika kot presežnega delavca in tudi ne pogoj za to, ampak je bil le posledica odločitve skupščine o zmanjšanju števila delovnih mest oziroma števila delavcev na posameznih delovnih mestih. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konkretnemu delavcu je v 1. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, vezan pa je na ekonomske, organizacijske, tehnološke, strukturne ali podobne razloge na strani delodajalca. Gre torej za dvoje razlogov, na katera veže zakon različne roke.
S tem, ko pritožnik navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da od odločitve revizijskega sodišča ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije. Ni podan pritožbeni razlog v smislu določb 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 v zvezi z 2. alineo 1. odstavka tega člena, če pritožnik ni navedel konkretnih odločitev Vrhovnega sodišča RS, s katerimi bi dokazal trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Enako velja glede očitka neenotne sodne prakse tudi za konkretne odločitve sodišča druge stopnje. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in le pavšalno sklicevanje na neenotnost sodne prakse ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nedopustitvi revizije.
razporeditev delavca - izobraževanje v lastnem interesu - sofinanciranje izobraževanja
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka delavcu sofinancirala izobraževanje, ne pomeni, da je šlo za izobraževanje v njenem interesu in zlasti ne, da bi bila dolžna delavca razporediti v skladu s tako pridobljeno izobrazbo.
ZDR člen 73, 73/1, 116, 116/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetijali obratov člen 1.
bolniški stalež - sprememba delodajalca - prenos gostinskega obrata
Pogodbeni prenos delujočega gostinskega lokala z ločenim obračunom se šteje za prenos dela podjetja na podlagi pravnega posla v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR, ki je imel za posledico spremembo delodajalca oziroma prehod pogodbenih in drugih pravic delavcev, ki so bili na dan prenosa zaposleni pri toženi stranki in so redno delali na delovnih mestih v tem obratu, na delodajalca - prevzemnika. Ker pogodbene in druge pravice iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika preidejo po samem zakonu, odsotnost tožnika zaradi bolniškega staleža ni mogla vplivati na realizacijo prehoda njegovih pravic iz delovnega razmerja na delodajalca - prevzemnika.
ZDR (1990) člen 89. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 67/3.
disciplinski postopek - društvo - upravičeni predlagatelj za uvedbo disciplinskega postopka - disciplinski organi - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - kvalifikatorne okoliščine
Sekretar društva nima pravnega položaja nosilca poslovodne funkcije. Pristojnosti, ki so sicer značilne za poslovodne organe gospodarskih organizacij, v društvih pripadajo predsedniku društva. Organi, ki so bili pristojni za izvolitev oziroma imenovanje organa, pristojnega za vložitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, so potrdili akt vložitve takšne zahteve zoper tožnika. Odločitev, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika uveden na zahtevo upravičenega predlagatelja, je zato pravilna. Za odločitev o zastaranju je pomembno, kdaj je za kršitev zvedel organ, ki je pristojen za uvedbo disciplinskega postopka, ne pa kdaj so za to morda zvedeli drugi delavci ali celo kdo drug.