ZIKS člen 145. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2 ,1/1-3.
Dejstvo, da je bilo nekomu s sodbo kazenskega sodišča zaplenjeno premoženje na podlagi določb 3. točke 1. odstavka Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 z dne 6.2.1945), ne izključuje možnosti, da je premoženje prešlo v državno lastnino na drugi pravni podlagi že pred pravnomočnostjo navedene sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo enakosti pred zakonom - zavrnilna sodba - umik obtožnega predloga
Če sta obdolženca dva, pa državni tožilec zoper enega obtožni predlog umakne, sodišče z zavrnitvijo obtožbe zoper tega obdolženca ne krši ustavnega načela enakosti.
ZOR člen 557, 562, 562/1.ZPP člen 257, 258, 258/1, 258/2, 262, 262/1, 262/2.
posojilo - vrnitev posojila - dokazovanje - zaslišanje obeh strank - udeležba stranke na naroku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče poleg zaslišanja revidenta kot stranke ni zaslišalo tudi nasprotne stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu.
ZAzil člen 8, 8/1, 18, 27, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36/5, 65. ZTuj člen 75.ZUP člen 6, 6/2, 6/3, 214, 214/5. ZUS člen38, 38/3, 59, 59/1.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - prosti preudarek
Če je podan kateri od razlogov iz 1. odstavka 27. člena ZAzil, lahko upravni organ prosilcu za azil začasno omeji gibanje. O tem odloča po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče ne dvomi v obstoj razlogov za omejitev gibanja in meni, da tožena stranka ni prekoračila namena tega ukrepa in je svoj preudarek ustrezno utemeljila.
ZUJIK člen 81, 142, 142/1, 142/3.ZUJIPK člen 55, 56, 57. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2.
status zavoda v javnem interesu
Poleg društev lahko v skladu z 81. členom ZUJIK pridobijo status delovanja v javnem interesu tudi zavodi, zadruge, ustanove ipd., pri čemer se tudi pri teh organizacijskih oblikah glede delovanja v javnem interesu uporabljajo določbe ZUJIK, ki se nanašajo na društva v javnem interesu, in Zakona o društvih. Uveljavitev te določbe ni vezana na novi Zakon o društvih.
brezplačna pravna pomoč - premoženjski kriterij - pravnomočen sklep o dedovanju
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba izpolnjevati tudi premoženjski kriterij; če vrednost premoženja, pridobljenega na podlagi pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka dosega ali presega višino 20 minimalnih plač, ta pogoj ni izpolnjen.
Zahtevek za denacionalizacijo lahko vloži v prvi vrsti upravičenec, če pa je upravičenec umrl ali razglašen za mrtvega, pa upravičenje za uveljavljanje pravic iz ZDen v skladu s 15. členom ZDen pridobijo pravni nasledniki upravičenca.
Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva člen 6, 20. ZUS člen 60, 60/1-2, 60/1-4, 73.
napredovanje v naziv višja svetovalka
Mentor oziroma svetovalec napreduje v naziv samostojni svetovalec oziroma višji svetovalec, ko pridobi visokošolsko izobrazbo in sicer ob prvi redni podelitvi nazivov potem, ko je oddal vlogo z dokazili, ne pa po prvi redni podelitvi nazivov, upoštevaje obdobja iz 20. člena Pravilnika.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - preganjanje v izvorni državi - uporaba direktive
Verbalne žaljivke, provokativna dejanja, zmerjanje in le enkratni fizični napad sosedov Srbov na prvega tožnika, Albanca na Kosovu, ki je napad prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo, ne pomenijo preganjanja, ki se je kot pravni standard uveljavil v upravno-sodni praksi.
Tožnikovi razlogi za azil so preveč pavšalni in nekonkretizirani, poleg tega pa tudi prijava domnevnega fizičnega napada sosedov Srbov (ki jih naj ne bi poznal) policiji, ki naj ne bi reagirala, niso verodostojni.
ZDRS člen 10, 19. ZUS člen 26, 28,28/3, 29, 29/2, 73.
državljanstvo RS - nepopolna vloga - obveznost predložitve dokazov - poseg v ustavno pravico - rok za vložitev tožbe
V postopku, uvedenem na zahtevo stranke, mora stranka sama predložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev za uveljavljano pravico. Kadar se vlaga tožba po 3. odstavku 1. člena ZUS zaradi posega v ustavne pravice z dejanjem, je potrebno tožbo vložiti v roku, določenem v 26. členu ZUS, ki teče od dneva storitve posamičnega dejanja.
Tožnica ni pooblastila svojega moža, da v njenem imenu tudi zanjo in njune mladoletne otroke poda umik prošnje za azil, brez takšnega pooblastila pa izjava o umiku prošenj za azil, ki jo je podal prvi tožnik za druge prosilce za azil, nima pravnih učinkov.
ZAzil člen 27, 27/1, 27/1-3, 27/5, 36, 36-2. ZUS člen 73.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja ali zlorabe postopka - lažna predstavitev razlogov
Če je podan kateri od razlogov iz 1. odstavka 27. člena ZAzil, lahko azilni organ prosilcu za azil začasno omeji gibanje. Eden izmed razlogov za začasno omejitev gibanja je tudi sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka zaradi lažne predstavitve razlogov za vložitev prošnje za azil, ki je podan tudi v tem primeru.
S tem, ko pritožnik navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da od odločitve revizijskega sodišča ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zoper sklep o nedopustitvi revizije. Ni podan pritožbeni razlog v smislu določb 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 v zvezi z 2. alineo 1. odstavka tega člena, če pritožnik ni navedel konkretnih odločitev Vrhovnega sodišča RS, s katerimi bi dokazal trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Enako velja glede očitka neenotne sodne prakse tudi za konkretne odločitve sodišča druge stopnje. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in le pavšalno sklicevanje na neenotnost sodne prakse ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nedopustitvi revizije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - splošni akt delodajalca
Sprejem pravilnika o notranji organizaciji in delovnih razmerjih tožene stranke ni bil pravna podlaga za določitev tožnika kot presežnega delavca in tudi ne pogoj za to, ampak je bil le posledica odločitve skupščine o zmanjšanju števila delovnih mest oziroma števila delavcev na posameznih delovnih mestih. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi konkretnemu delavcu je v 1. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, vezan pa je na ekonomske, organizacijske, tehnološke, strukturne ali podobne razloge na strani delodajalca. Gre torej za dvoje razlogov, na katera veže zakon različne roke.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - identiteta med zahtevo za uvedbo postopka in disciplinsko odločbo
Vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka se povezuje z zahtevo po natančni vsebinski, časovni in pravni opredelitvi disciplinskih kršitev. Takšna opredelitev in s tem obličnost zahteve in disciplinske odločbe je potrebna ne samo zaradi individualizacije dejanja, temveč tudi zato, ker so na očitane kršitve vezane tudi druge pravne posledice, med drugim tudi nadaljevanje ali ponavljanje kršitev ter vprašanje zastaranja.
Delovno razmerje ni prenehalo v skladu z ZTPDR in ZDR/90, če je delodajalec na listino, ki jo je delavec ob sklenitvi delovnega razmerja prazno le podpisal, pozneje vpisal datum in predlog delavca za sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
odpovedni rok - uvedba kazenskega postopka - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Zmotno je stališče, da je potrebno proti delavcu, ki se mu očita kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, uvesti tudi kazenski postopek. Delovno sodišče ob presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR samo preizkusi, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja, ne glede na to, če zoper delavca ni bil uveden kazenski postopek. Določba 177. člena ZDR o pisni obdolžitvi pred zagovorom služi temu, da se delavec seznani z očitki kršitve pogodbenih in drugih obveznosti in pripravi svojo obrambo. Namenjena je torej varstvu delavca v postopku izredne odpovedi. To pa delavcu tudi le v primeru ustne seznanitve z očitano kršitvijo pogodbene in druge obveznosti ne preprečuje, da brez pripomb in ugovorov poda zagovor. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) opredeljuje tudi takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja. Ta pogoj ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Na ta način delodajalec, kljub obstoju razlogov za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje, s tem pa ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.