brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - preseg normativa za primerno stanovanje
Delež, ki presega 55 m2 kot normativ za primerno stanovanje, pa je potrebno upoštevati kot premoženje po 1. odstavku 19. člena ZBPP - ta delež je 24,91 m2, kar v sorazmernem delu pomeni vrednost 3.117.256,91 SIT - stanovanje meri 79,91 m2, ki je po oceni tožnice kot prosilke za BPP vredno 10.000.000,00 SIT - kar vsekakor presega višino dvajsetih minimalnih plač, torej znesek 2.452.000,00 SIT.
pripor - utemeljen sum - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - neizogibnost pripora - ogrožanje varnosti ljudi - domneva nedolžnosti - drugi kazenski postopki
Zgolj dejstvo, da kazenski postopki, ki tečejo zoper osumljenca, formalno niso združeni, ni ovira, ki bi preprečevala, da bi se sodišče pri utemeljevanju pogojev za pripor lahko sklicevalo tudi na dejstva, razvidna iz teh postopkov, če so izkazana s potrebno stopnjo verjetnosti.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - objava podatkov o storilcu po prestani kazni v tisku - časovna odmaknjenost kaznivega dejanja - splošni interes javnosti
Identitete storilca v zvezi s časovno odmaknjenim kaznivim dejanjem in po prestani kazni, ni mogoče izključiti iz sfere storilčeve zasebnosti.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v skupnem znesku - več tožečih strank - zavrženje revizije
Kadar več tožečih strank z eno tožbo uveljavlja zahtevke, ki temeljijo na istovrstni dejanski in pravni podlagi, se dovoljenost revizije ocenjuje po vrednosti zahtevka vsake stranke posebej. Pravica revizije namreč ne more biti pridobljena le zato, ker so tožeče stranke tožbo vložile skupaj.
To, da je tožnica tožbi priložila fotokopijo listine, ne pa njenega izvirnika, ni ovira za izdajo zamudne sodbe. Zakon namreč izdaje zamudne sodbe ne pogojuje s predložitvijo dokaznih listin, in tudi sicer (v določbah o dokaznih listinah) izrecno ne zahteva, da mora biti listina predložena v izvirniku. Edini pogoj, ki mora biti v tej zvezi izpolnjen, je, da dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Ker v obravnavanem primeru predlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo hrvaško sodišče, in je med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, je sodišče uporabilo predvsem določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Ta pogodba v 21. členu navaja skupaj postopek za priznanje tuje (hrvaške) sodne odločbe in postopek za izvršitev tuje (hrvaške) sodne odločbe, vendarle loči dva postopka. In ker ni logično, da bi bilo treba v postopku za priznanje sodne odločbe izkazovati že tudi njeno izvršljivost, to potrdilo v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni potrebno.
državni tožilec kot stranka v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči
V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe. Mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vložita tudi državni pravobranilec in državni tožilec.
Glede na navedeno zakonsko ureditev ni nobenega dvoma, da je državni tožilec (kot tožnik) lahko stranka konkretnega upravnega spora. Pritožbeni ugovor pritožnika, ki zatrjuje drugače, zato nima podlage in je neutemeljen.
Pri tožbi zaradi molka pritožbenega organa mora tožnik izkazati kot procesno predpostavko, da je toženo stranko pozval, da v sedmih dneh odloči o pritožbi.
zakoniti dedič - obstoj izvenzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - poroka po verskih običajih
Smisel določb drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju je v izenačitvi pravnih položajev zakoncev in tistih oseb različnega spola, ki sta živela v skupnosti z enakimi atributi kot jih ima tipična zakonska zveza, z edino izjemo, da razmerje ni bilo formalizirano s sklenitvijo zakonske zveze.
Verska poroka nima pravnih učinkov sklenitve zakonske zveze.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev - obseg preizkusa - sprememba obtožbe - priprava obrambe
Zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, vendar pa je glede na strogo določene meje preizkusa te zahteve jasno, da ne zadošča, da vložnik zahteve navede samo zakonske razloge ali samo citira zakonske določbe, ki naj bi bile kršene, temveč mora konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.
V konkretnem primeru sprememba obtožnega akta pomeni nebistveno in vsakemu povprečnemu človeku razumljivo spremembo v opisu dejanja, ki tudi vsebinsko ni spremenila očitka obsojencu glede načina izrečene grožnje (po telefonu). Zato sodišču ni bilo potrebno prekiniti obravnave zaradi priprave obrambe, tega pa tudi obsojenec na glavni obravnavi ni predlagal.
ZUP člen 144, 144/1, 145, 145/1. ZUS člen 25, 25/3-3, 73.
dovolilnice za mednarodni prevoz - poseben ugotovitveni postopek
Tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (bistvena kršitev pravil postopka). Tožena stranka je pritožbo zavrnila z razlogi, ki jih prvostopna odločba ne vsebuje ob tem, da tožniku ni omogočila, da v postopku zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23473
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 145, 145/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti je subsidiarne narave. Če storilec grožnjo uresniči, bo podano katero od kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pa ne bo podano takrat, ko bo že iz storilčevih groženj razvidno, da tudi če bi storilec grožnjo uresničil, s tem ne bi izpolnil zakonskih znakov katerega od kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka - glavna obravnava - spremljanje poteka glavne obravnave - opozorilo (pouk) obdolžencu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev 320. člena ZKP je bistvenega pomena samo v primeru, če je vplivala na zakonitost sodbe.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Tožnica opozarja na različnost izvedenskih mnenj in na zapis v sodbi, da sta izvedenca prišla do podobnih ugotovitev. Z navedenim pa sodišče ni drugače, kot je v izvedenskih mnenjih zapisano, povzelo vsebine teh mnenj, ampak je obe mnenji skupaj z drugimi dokazi ocenilo in zavzelo svoje stališče glede posameznih dejanskih vprašanj. Naloga sodišča je namreč oceniti in presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter tako priti do dejanskih zaključkov (8. člen ZPP), ki so podlaga za materialnopravno odločitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23524
ZKP člen 359, 359/1-5, 425, 426/1, 498, 498/1, 498/3, 499, 499/1, 501, 503.KZ člen 95, 95/1, 96, 196, 196/4.
prepoved reformatio in peius - postopek za odvzem premoženjske koristi - obvezen odvzem predmetov - odvzem mamil - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi
Odvzem mamil je po 4. odstavku 196. člena KZ obvezen in je neodvisen od ugotovitve identitete osebe, ki je z mamili protipravno razpolagala. Ne izreka se v korist ali v škodo obsojenca, temveč zaradi splošne varnosti ljudi. Odvzem splošno nevarnih predmetov ni predpisan kot sankcija, zato se s posebnim sklepom take predmete lahko odvzame, če takšna odločba manjka v obsodilni sodbi, ter celo v primeru, če se kazenski postopek ne konča z obsodilno sodbo.
Zavezanec za vrnitev odvzete premoženjske koristi je lahko samo individualno določena oseba, tisti storilec kaznivega dejanja, ki je premoženjsko korist neposredno pridobil.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožnik ne more zahtevati, da mora biti objekt, predviden v gradbenem projektu, na določenem (zahodnem) delu na meji z njegovo parcelo brez odprtin za okna, saj bi bili v tem primeru lokacijski pogoji preseženi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23538
ZKP člen 18, 18/1, 100, 100/2, 344, 371, 371/1-11.KZ člen 50, 50/3.
pravice obrambe - sprememba obtožbe - rok za pripravo obrambe - dokazni postopek - izvedenstvo - izvedba dokaza z izvedencem - branje pisnega izvedeniškega mnenja - prosta presoja dokazov - nasprotja v izreku sodbe - premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - zastaranje pregona
Sodišče bo glavno obravnavo preložilo glede na obseg in vsebino sprememb obtožbe ter glede na obrambo obdolženca.
Sodišče lahko prisodi premoženjskopravni zahtevek, v katerem oškodovancu prizna glavnico in zamudne obresti, nasprotno pa teh obresti ni mogoče izreči kot poseben pogoj za preklic pogojne obsodbe.
Psihološka ocena (za razliko od priče) je pri izvedencu izjema oziroma je nepomembna, bistvena je strokovnost izvedenskega mnenja.