ZOR člen 557, 562, 562/1.ZPP člen 257, 258, 258/1, 258/2, 262, 262/1, 262/2.
posojilo - vrnitev posojila - dokazovanje - zaslišanje obeh strank - udeležba stranke na naroku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče poleg zaslišanja revidenta kot stranke ni zaslišalo tudi nasprotne stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu.
ZPP člen 213, 214, 243, 245, 254, 254/2, 339, 339/1.ZOR člen 178, 200.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec - vpis izvedenca v imenik - soglasje strank o mnenju izvedenca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekoračitev omejitve hitrosti - sekanje ovinka - prehitevanje - deljena krivda - povrnitev nepremoženjske škode
S tem, ko sodišče prve stopnje ni ocenilo mnenja izvedenca, je kršilo določbe o dokazovanju z izvedenci (drugi odstavek 254. člena in drugi odstavek 245. člena ZPP). Te kršitve postopka, ki bi lahko vplivale na ugotovitev obsega nepremoženjske škode, pa je ponovilo pritožbeno sodišče, ko je zavrnilo tožnikov pritožbeni očitek (ki je šel v smeri te postopkovne kršitve) z zmotnim stališčem, "da izvedensko mnenje psihiatra M., sicer pridobljeno v tem postopku, sodišče prve stopnje ni moglo uporabiti glede na okoliščino, da tega mnenja toženi stranki nista povzeli...". Tudi če v izvedenčevih ugotovitvah med strankama ni soglasja, se mora sodišče do njih opredeliti.
zakoniti dedič - obstoj izvenzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - poroka po verskih običajih
Smisel določb drugega odstavka 10. člena Zakona o dedovanju je v izenačitvi pravnih položajev zakoncev in tistih oseb različnega spola, ki sta živela v skupnosti z enakimi atributi kot jih ima tipična zakonska zveza, z edino izjemo, da razmerje ni bilo formalizirano s sklenitvijo zakonske zveze.
Verska poroka nima pravnih učinkov sklenitve zakonske zveze.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja tožnik ne more zahtevati, da mora biti objekt, predviden v gradbenem projektu, na določenem (zahodnem) delu na meji z njegovo parcelo brez odprtin za okna, saj bi bili v tem primeru lokacijski pogoji preseženi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23473
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 145, 145/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti je subsidiarne narave. Če storilec grožnjo uresniči, bo podano katero od kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pa ne bo podano takrat, ko bo že iz storilčevih groženj razvidno, da tudi če bi storilec grožnjo uresničil, s tem ne bi izpolnil zakonskih znakov katerega od kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v skupnem znesku - več tožečih strank - zavrženje revizije
Kadar več tožečih strank z eno tožbo uveljavlja zahtevke, ki temeljijo na istovrstni dejanski in pravni podlagi, se dovoljenost revizije ocenjuje po vrednosti zahtevka vsake stranke posebej. Pravica revizije namreč ne more biti pridobljena le zato, ker so tožeče stranke tožbo vložile skupaj.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Tožnica opozarja na različnost izvedenskih mnenj in na zapis v sodbi, da sta izvedenca prišla do podobnih ugotovitev. Z navedenim pa sodišče ni drugače, kot je v izvedenskih mnenjih zapisano, povzelo vsebine teh mnenj, ampak je obe mnenji skupaj z drugimi dokazi ocenilo in zavzelo svoje stališče glede posameznih dejanskih vprašanj. Naloga sodišča je namreč oceniti in presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter tako priti do dejanskih zaključkov (8. člen ZPP), ki so podlaga za materialnopravno odločitev.
državni tožilec kot stranka v upravnem sporu zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči
V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč ni pritožbe. Mogoč pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vložita tudi državni pravobranilec in državni tožilec.
Glede na navedeno zakonsko ureditev ni nobenega dvoma, da je državni tožilec (kot tožnik) lahko stranka konkretnega upravnega spora. Pritožbeni ugovor pritožnika, ki zatrjuje drugače, zato nima podlage in je neutemeljen.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - objava podatkov o storilcu po prestani kazni v tisku - časovna odmaknjenost kaznivega dejanja - splošni interes javnosti
Identitete storilca v zvezi s časovno odmaknjenim kaznivim dejanjem in po prestani kazni, ni mogoče izključiti iz sfere storilčeve zasebnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev - obseg preizkusa - sprememba obtožbe - priprava obrambe
Zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, vendar pa je glede na strogo določene meje preizkusa te zahteve jasno, da ne zadošča, da vložnik zahteve navede samo zakonske razloge ali samo citira zakonske določbe, ki naj bi bile kršene, temveč mora konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.
V konkretnem primeru sprememba obtožnega akta pomeni nebistveno in vsakemu povprečnemu človeku razumljivo spremembo v opisu dejanja, ki tudi vsebinsko ni spremenila očitka obsojencu glede načina izrečene grožnje (po telefonu). Zato sodišču ni bilo potrebno prekiniti obravnave zaradi priprave obrambe, tega pa tudi obsojenec na glavni obravnavi ni predlagal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Nezadovoljstvo s predhodno sodno odločitvijo ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, zato predlog za delegacijo drugega sodišča ni utemeljen in pomeni nepotrebno zavlačevanje postopka, kar je zloraba pravic, ki jih omogoča ZPP.
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Po 3. odstavku 11. člena ZSPOZ pa se pri odločanju priznanja statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in o pravici do odškodnine uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23538
ZKP člen 18, 18/1, 100, 100/2, 344, 371, 371/1-11.KZ člen 50, 50/3.
pravice obrambe - sprememba obtožbe - rok za pripravo obrambe - dokazni postopek - izvedenstvo - izvedba dokaza z izvedencem - branje pisnega izvedeniškega mnenja - prosta presoja dokazov - nasprotja v izreku sodbe - premoženjskopravni zahtevek - povrnitev škode - pogojna obsodba - določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - zastaranje pregona
Sodišče bo glavno obravnavo preložilo glede na obseg in vsebino sprememb obtožbe ter glede na obrambo obdolženca.
Sodišče lahko prisodi premoženjskopravni zahtevek, v katerem oškodovancu prizna glavnico in zamudne obresti, nasprotno pa teh obresti ni mogoče izreči kot poseben pogoj za preklic pogojne obsodbe.
Psihološka ocena (za razliko od priče) je pri izvedencu izjema oziroma je nepomembna, bistvena je strokovnost izvedenskega mnenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo enakosti pred zakonom - zavrnilna sodba - umik obtožnega predloga
Če sta obdolženca dva, pa državni tožilec zoper enega obtožni predlog umakne, sodišče z zavrnitvijo obtožbe zoper tega obdolženca ne krši ustavnega načela enakosti.
To, da je tožnica tožbi priložila fotokopijo listine, ne pa njenega izvirnika, ni ovira za izdajo zamudne sodbe. Zakon namreč izdaje zamudne sodbe ne pogojuje s predložitvijo dokaznih listin, in tudi sicer (v določbah o dokaznih listinah) izrecno ne zahteva, da mora biti listina predložena v izvirniku. Edini pogoj, ki mora biti v tej zvezi izpolnjen, je, da dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Ukrepa prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi po 195. a členu ZKP in javljanja na policijski postaji po 195. b členu ZKP ne zadoščata za zagotovitev varnosti oškodovank, zato je pripor neogibno potreben.