Tožena stranka je dokazala, da na neizbiro tožnika ni vplivala njegova narodnost, temveč objektivno upravičeni razlogi, ki izhajajo iz vrste in narave dela na razpisanem delovnem mestu, ne glede na osebne okoliščine posameznega kandidata.
revizija - vložitev revizije - pomočnik državnega pravobranilca
Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje bi moral vložiti državni pravobranilec. Pomočnica državnega pravobranilca, ki je vložila pritožbo, za to pravdno dejanje ni imela ne pooblastila v zakonu, ne posebnega pooblastila državnega pravobranilca.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obresti kot postranska terjatev - zavrženje revizije
Obresti se štejejo za glavni zahtevek le, če so osnovni, oziroma edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev. Takšne narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku z revizijo sporna le odločitev o njih.
dodatek k pokojnini, ki jo je dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz republik nekdanje SFRJ
Pri dodatku po ZZSV ne gre za določitev slovenske pokojnine, ampak dodatek predstavlja to, kar izhaja iz njegovega poimenovanja in iz naslova zakona: dodatek k pokojnini, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev - delovni invalid - stečaj - odpravnina
Niti na podlagi prevzema na delo v smislu 15. člena ZTPDR niti na podlagi 48. člena ZTPDR o pravici delovnega invalida do razporeditve na ustrezno delovno mesto v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, tožena stranka ni prevzela obveznosti plačila odpravnine tožniku in to tudi ne za primer, da mu preneha delovno razmerje zaradi stečaja delodajalca, h kateremu je bil razporejen oziroma prevzet na delo.
ZDR (1990) člen 17, 17/1.ZPP člen 286, 362, 362/2.ZDSS-1 člen 34, 34/1.
delovno razmerje za določen čas - nova dejstva in dokazi - prekluzija
Dejstva v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so bila pomembna že v prvotnem postopku in takšna niso postala šele po tem, ko se je o pravni naravi spora opredelilo pritožbeno sodišče. Ker je tožena stranka za ta dejstva ves čas vedela oziroma razpolagala s temi dokazi, ni mogoče šteti, da jih brez svoje krivde (v smislu 286. in 362. člena ZPP) ni mogla navesti že na prvem naroku v tej zadevi. Določba 1. odstavka 34. člena ZDSS-1 ne izključuje 2. odstavka 286. člena ZPP in 2. odstavka 362. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z udeležbo na seji nadzornega sveta res pridobil določeno materialno korist (sejnino). Toda če je to lahko opravljal poleg svojega dela pri toženi stranki, bi to lahko opravljal tudi v času bolniškega staleža - če to ne bi bilo v nasprotju z navodili zdravnika ali prepovedjo potovanja iz kraja bivanja. Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer opravlja poleg tega dela.
Ker je eden od pogojev za pridobitev pravice samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje z davčnega proračuna, dohodkovni položaj samostojnega kulturnega delavca, je spor o navedeni pravici spor o socialnem prejemku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Nezadovoljstvo s predhodno sodno odločitvijo ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, zato predlog za delegacijo drugega sodišča ni utemeljen in pomeni nepotrebno zavlačevanje postopka, kar je zloraba pravic, ki jih omogoča ZPP.
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Po 3. odstavku 11. člena ZSPOZ pa se pri odločanju priznanja statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in o pravici do odškodnine uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
predkazenski postopek - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - utemeljeni razlogi za sum - dokazne prepovedi - nezakonito pridobljeni dokazi - sklep o podaljšanju pripora
Utemeljeni razlogi za sum pomenijo višjo stopnjo suma od razlogov za sum in se približujejo utemeljenemu sumu, ki pomeni visoko stopnjo artikulirane konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje; razlogi, ki utemeljujejo to verjetnost, pa morajo biti podani v času odreditve ukrepa.
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2.
načelo proste presoje dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe
Dopolnitev opisa dejanja v izreku sodbe (sodišče je dodalo, da "v davčni napovedi za odmero davka od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1.1. do 31.12.2000 in") je sicer odveč, ne pomeni pa prekoračitve obtožbe, saj je očitek obsojencu v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja ostal popolnoma enak in nespremenjen.
Ukrepa prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi po 195. a členu ZKP in javljanja na policijski postaji po 195. b členu ZKP ne zadoščata za zagotovitev varnosti oškodovank, zato je pripor neogibno potreben.
dovolilnice za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev izpodbijane sodbe je sama s sabo v nasprotju. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 3. odstavka 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 213, 214, 243, 245, 254, 254/2, 339, 339/1.ZOR člen 178, 200.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec - vpis izvedenca v imenik - soglasje strank o mnenju izvedenca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekoračitev omejitve hitrosti - sekanje ovinka - prehitevanje - deljena krivda - povrnitev nepremoženjske škode
S tem, ko sodišče prve stopnje ni ocenilo mnenja izvedenca, je kršilo določbe o dokazovanju z izvedenci (drugi odstavek 254. člena in drugi odstavek 245. člena ZPP). Te kršitve postopka, ki bi lahko vplivale na ugotovitev obsega nepremoženjske škode, pa je ponovilo pritožbeno sodišče, ko je zavrnilo tožnikov pritožbeni očitek (ki je šel v smeri te postopkovne kršitve) z zmotnim stališčem, "da izvedensko mnenje psihiatra M., sicer pridobljeno v tem postopku, sodišče prve stopnje ni moglo uporabiti glede na okoliščino, da tega mnenja toženi stranki nista povzeli...". Tudi če v izvedenčevih ugotovitvah med strankama ni soglasja, se mora sodišče do njih opredeliti.
Neutemeljen je tožničin ugovor, da veterinarska inšpekcija ni pristojna za pregled in nadzorstvo njene goveje živine in da se nanjo, ker je samostojna kmetica, ne nanaša dolžnost označevanja in registracije goveje živine. Tako pristojnost veterinarske inšpekcije kot tudi navedena dolžnost je predpisana z Zakonom o veterinarstvu (4. člen).
Ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano ob pogojih Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS in na njegovi podlagi izdane uredbe, je gradbeno dovoljenje zakonito.