plačilo posebne nagrade direktorju - podjetje v družbeni lasti - neupravičena obogatitev
Direktor podjetja v družbeni lasti je bil upravičen le do izplačil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, oziroma do izplačil na podlagi odločitev pristojnega organa podjetja.
delovno razmerje za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob izpolnjenih pogojih za zakonsko domnevo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi sklenitve v nasprotju z zakonom sklenjena za nedoločen čas, lahko delavec uveljavlja nadaljevanje delovnega razmerja in vrnitev na delo ne glede na določbo 2. odstavka 118. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 18, 18/1. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1.
delovno razmerje za določen čas - razlog - transformacija delovnega razmerja za določen čas - uveljavljanje pravnega varstva pri delodajalcu
Odločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni odvisna od obstoja sklepa o izbiri in pogodbe o zaposlitvi, temveč od ugotovitve obstoja zakonskih primerov, v katerih je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas po 17. členu ZDR/90.
ZDR člen 82, 82/1, 99. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2.
dokazno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Zaradi pravila o obrnjenem dokaznem bremenu glede obstoja utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (1. odstavek 82. člena ZDR), delavcu ni potrebno dokazovati, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, temveč mora obstoj utemeljenega razloga in s tem pogojeno zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi posameznemu delavcu v sporu dokazati delodajalec.
Pri presoji zakonitosti dokončne odločbe o invalidnosti je potrebno upoštevati tožničino delovno zmožnost v času te odločbe in ne šele kasneje. Mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po ostali pomoči in postrežbi, itd., ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajejo invalidske komisije I. in II. stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Glede na naravo mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje je v sodnem postopku, v katerem kot ena od strank nastopa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, neprimerno zahtevati od invalidske komisije II. stopnje še dodatno mnenje, v katerem invalidska komisija ne pojasni le morebitnih nejasnosti v svojem že podanem mnenju, temveč se poleg tega še enkrat izrecno opredeli do že znane in še dodatne medicinske dokumentacije - dokumentacije, ki je pri prejšnjem mnenju še ni bilo oziroma invalidski komisiji še ni bila znana. Razlog za zavrnitev izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem ne more biti sklicevanje na dopolnilno strokovno mnenje izvedenskega organa ene od strank v postopku.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1.ZSDU člen 67.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član sveta delavcev – soglasje sveta delavcev
Svet delavcev je na seji obravnaval problem zmanjšanja števila delavcev, se seznanil z dejstvom, da je njihov član – tožnik opredeljen kot trajni presežek in da se mora svet glede tega posebej opredeliti. Sprejet je bil sklep, da kolikor ne bo pisnega odgovora v osmih dneh, svet delavcev soglaša s predlogom, da se tožnik opredeli kot presežek. Ker odgovora sveta ni bilo, to pomeni, da je svet delavcev dal soglasje (ne gre samo za fikcijo, kot meni revident) za odpoved pogodbe o zaposlitvi svojemu članu.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-11.ZUstS člen 46. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 30.
zaposleni v vrtcih in šolah - napredovanje delavcev v plačilni razred - ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje - ustavno sodišče - odprava podzakonskega predpisa - bistvena kršitev določb postopka - stranski intervenient - poprava sodbe
Bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP se navezuje na status stranke v postopku in njeno zastopanje, ne pa na status stranskega intervenienta. Tožnica bi lahko v postopku uspela le, če bi se ugotovilo, da je njena ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje po odločbi iz leta 1997 posledica odpravljenega podzakonskega predpisa, ki je omejeval možnost izjemnega napredovanja le na 15 % zaposlenih strokovnih delavcev. Obstajati bi morala vzročna zveza med odpravljenim podzakonskim predpisom in odločitvijo oziroma posledicami v posamičnem aktu, ki je bil sprejet na podlagi odpravljenega predpisa. Takšen obseg varstva izhaja iz določbe 46. člena ZUstS.
Ker je eden od pogojev za pridobitev pravice samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje z davčnega proračuna, dohodkovni položaj samostojnega kulturnega delavca, je spor o navedeni pravici spor o socialnem prejemku.
predkazenski postopek - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - utemeljeni razlogi za sum - dokazne prepovedi - nezakonito pridobljeni dokazi - sklep o podaljšanju pripora
Utemeljeni razlogi za sum pomenijo višjo stopnjo suma od razlogov za sum in se približujejo utemeljenemu sumu, ki pomeni visoko stopnjo artikulirane konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje; razlogi, ki utemeljujejo to verjetnost, pa morajo biti podani v času odreditve ukrepa.
dovolilnice za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev izpodbijane sodbe je sama s sabo v nasprotju. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 3. odstavka 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ker v obravnavanem primeru predlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo hrvaško sodišče, in je med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, je sodišče uporabilo predvsem določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Ta pogodba v 21. členu navaja skupaj postopek za priznanje tuje (hrvaške) sodne odločbe in postopek za izvršitev tuje (hrvaške) sodne odločbe, vendarle loči dva postopka. In ker ni logično, da bi bilo treba v postopku za priznanje sodne odločbe izkazovati že tudi njeno izvršljivost, to potrdilo v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni potrebno.
Ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano ob pogojih Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS in na njegovi podlagi izdane uredbe, je gradbeno dovoljenje zakonito.
relativno bistvene kršitve določb kazenskega postopka - glavna obravnava - spremljanje poteka glavne obravnave - opozorilo (pouk) obdolžencu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev 320. člena ZKP je bistvenega pomena samo v primeru, če je vplivala na zakonitost sodbe.
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2.
načelo proste presoje dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe
Dopolnitev opisa dejanja v izreku sodbe (sodišče je dodalo, da "v davčni napovedi za odmero davka od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1.1. do 31.12.2000 in") je sicer odveč, ne pomeni pa prekoračitve obtožbe, saj je očitek obsojencu v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja ostal popolnoma enak in nespremenjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23524
ZKP člen 359, 359/1-5, 425, 426/1, 498, 498/1, 498/3, 499, 499/1, 501, 503.KZ člen 95, 95/1, 96, 196, 196/4.
prepoved reformatio in peius - postopek za odvzem premoženjske koristi - obvezen odvzem predmetov - odvzem mamil - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi
Odvzem mamil je po 4. odstavku 196. člena KZ obvezen in je neodvisen od ugotovitve identitete osebe, ki je z mamili protipravno razpolagala. Ne izreka se v korist ali v škodo obsojenca, temveč zaradi splošne varnosti ljudi. Odvzem splošno nevarnih predmetov ni predpisan kot sankcija, zato se s posebnim sklepom take predmete lahko odvzame, če takšna odločba manjka v obsodilni sodbi, ter celo v primeru, če se kazenski postopek ne konča z obsodilno sodbo.
Zavezanec za vrnitev odvzete premoženjske koristi je lahko samo individualno določena oseba, tisti storilec kaznivega dejanja, ki je premoženjsko korist neposredno pridobil.
ZUP člen 144, 144/1, 145, 145/1. ZUS člen 25, 25/3-3, 73.
dovolilnice za mednarodni prevoz - poseben ugotovitveni postopek
Tožnik v upravnem postopku ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (bistvena kršitev pravil postopka). Tožena stranka je pritožbo zavrnila z razlogi, ki jih prvostopna odločba ne vsebuje ob tem, da tožniku ni omogočila, da v postopku zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
Neutemeljen je tožničin ugovor, da veterinarska inšpekcija ni pristojna za pregled in nadzorstvo njene goveje živine in da se nanjo, ker je samostojna kmetica, ne nanaša dolžnost označevanja in registracije goveje živine. Tako pristojnost veterinarske inšpekcije kot tudi navedena dolžnost je predpisana z Zakonom o veterinarstvu (4. člen).
ZIKS člen 145. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2 ,1/1-3.
Dejstvo, da je bilo nekomu s sodbo kazenskega sodišča zaplenjeno premoženje na podlagi določb 3. točke 1. odstavka Odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 z dne 6.2.1945), ne izključuje možnosti, da je premoženje prešlo v državno lastnino na drugi pravni podlagi že pred pravnomočnostjo navedene sodbe.