ZP-1 člen 2/2. ZVCP člen 120, 120/3.ZVCP-1 člen 132, 132/3, 132/4.
meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega predpisa - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa - odreditev strokovnega pregleda
V vsakem konkretnem primeru posebej je potrebno presoditi, ali voznik s svojim ravnanjem preprečuje ali ovira izvedbo preizkusa alkoholiziranosti, ali pa so podani utemeljeni, objektivni razlogi, zaradi katerih voznik kljub potrebni skrbnosti ne more pravilno opraviti preizkusa.
azil - pospešeni postopek - zavajanje oziroma zloraba postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije
Prošnja za azil se kot očitno neutemeljena zavrne tudi tedaj, če prosilec zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, kar je podano tudi tedaj, če je prošnja vložena z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je podano tudi tedaj, če prosilec vloži prošnjo za azil potem, ko mu je kot tujcu že izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države.
Ni mogoče uporabiti določbe 1. odstavka 41. člena ZPP o seštevanju posojenih zneskov, kadar imajo posojila, ki so bila dana, različno dejansko podlago; tako se vrednost spornega predmeta določi za vsako od danih posojil.
Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da bi bilo treba za varno igro vdolbino ob robu igrišča za mali nogomet zapolniti in urediti muldo. Prva tožena stranka je z opustitvijo ravnanj, ki bi jih bila dolžna storiti kot organizator tekmovanja, neposredno povzročila nevarno situacijo. Igrišče je torej postalo nevarno prav zaradi njenega protipravnega ravnanja. Če pa je tako, ji je mogoče očitati premajhno skrbnost pri vzdrževanju športnega objekta in posledično malomarnost kot obliko krivde.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 24, 24/3, 24/4, 25, 25/5, 29, 29/4, 29/5, 29/6, 34, 34/1-2. ZUS člen 59, 59/1, 67, 67/2, 77, 77/2-3.ZUP člen 7, 8, 10, 11, 14. Direktiva SvetaEU, št. 2004/83/EC.
azil - redni postopek - subjektivne okoliščine - neverodostojne izjave glede preganjanja - uporaba Direktive
Če so izjave prosilca za azil glede bistvenih okoliščin za priznanje azila nasprotujoče si, neprepričljive in zato neverodostojne, prosilec z njimi ne izkaže utemeljenega subjektivnega strahu pred preganjanjem in mu zato azila ni mogoče priznati. V takem primeru se objektivne okoliščine za priznanje azila ne ugotavljajo.
prepoznava predmetov in oseb - preiskovalna dejanja in izvajanje dokazov na glavni obravnavi - prepoznava obtoženca na glavni obravnavi - izpovedba priče
Prepoznave obtoženca na glavni obravnavi sodišče ne opravi na način, določen v 242. členu ZKP.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - krajevna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Kadar je sodišče svojo odločitev o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku sprejelo v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZPP, torej takoj po prejemu izvršilnega predloga, ne prihaja v poštev določba tretjega odstavka navedene zakonske določbe o ustalitvi pristojnosti, (če se okoliščine, na katere se pristojnost sodišča opira, med postopkom spremenijo).
dokazovanje - izvedenec - razlogi za postavitev novega izvedenca - kopičenje izvedenskih mnenj - vzgoja in varstvo otok dodelitev otroka - ureditev pravice do stikov z otrokom - prilaganje stikov naravi življenja
Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke (tj. izvedenca, ki sodišču z vidika primerljive strokovne usposobljenosti posreduje odgovore na ista strokovna vprašanja), mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Prilagajanje stikov naravi življenja pa je eden izmed materialnopravnih dejavnikov, ki ga je pri ureditvi pravice do stikov treba upoštevati.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z lestve - neoblična pogodba o delu - pasivna legitimacija
Navzven, v razmerju do tožnika, je glede na ugotovitve nižjih sodišč nastopal prvotoženec kot fizična oseba. V takšnem nastopanju se je vsak pravni subjekt dolžan v svojem imenu in na svoj račun vesti odgovorno, torej tudi odškodninsko odgovorno.
neupravičena pridobitev - povečanje vrednosti nepremičnine
Sodišči prve in druge stopnje sta tožničin obligacijski zahtevek pravilno opredelili kot terjatev s pravno podlago ob njenem nastanku (in s tem ob dospelosti) v določbah 210. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih. Pravna narava te njene terjatve se z uveljavitvijo SPZ 1.1.2003, ko je celo že nastopilo njeno zastaranje, ni mogla spremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09529
ZPPSL člen 149, 149/1, 150, 150/1, 156. ZOR člen 16, 99, 99/1, 154, 572. ZTLR člen 4, 4/2, 31, 42. ZGO člen 1, 1/1. URS člen 74, 74/1.
odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - družbena pogodba - sestavine nepremičnine - pritiklina - toplovodne in plinovodne instalacije - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Kljub nekaterim odstopanjem in izjemam je že stvarnopravni režim pred uveljavitvijo SPZ temeljil na načelu povezanosti zemljišča in objekta. O sestavini nepremičnine lahko zato govorimo le v primeru tistih objektov, ki so po svojem namenu trajno povezani z nepremičnino, na kateri se nahajajo. Sestavina nepremičnine je torej lahko le tisto, kar je na tej nepremičnini, nad ali pod njo. Ker je bilo ugotovljeno, da sporne instalacije niso na nepremičnini parc. št..., ne ustrezajo pojmu pravnega standarda sestavine. Negativen je tudi odgovor na vprašanje, ali so instalacije pritikline. Pritiklina je samostojna premična stvar. Ker so bili vodi pred gradbenimi posegi fizično povezani s kotlovnico, jih že iz tega razloga ni mogoče kvalificirati kot pritiklino.
Temeljno načelo obligacijskega prava nikomur škodovati (16. člen ZOR) se na področju urejanja prostora med drugim uresničuje prek pravnih pravil, ki urejajo graditev in rekonstrukcijo objektov (primerjaj s prvim odstavkom 1. člena ZGO, Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86, ki je veljal v času izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo 8.3.1999). Prav ta pravila so zato temeljni vrednostni kriterij za presojo dopustnosti ravnanja toženih strank.
Povsem pavšalne treditve o čustveni prizadetosti in sklicevanja na "psihozdravstvene okoliščine" ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost sklepanja sodišča druge stopnje o odsotnosti razlogov za upoštevanje pritožbeno uveljavljanih novot, ki jih je v enakem obsegu in vsebini tudi že samo preizkusilo - vključno s pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom, ki po pravilni oceni sodišča druge stopnje za pretežno obdobje trajanja postopka na prvi stopnji ne izkazuje nikakršnih omejitev toženkinih sposobnosti dojemanja stvarnosti, zlasti ne o tako elementarnih vprašanjih kot je lastništvo psa, ki ga toženka ves čas postopka na prvi stopnji nikoli ni zanikala (temveč ravno obratno tudi še zaslišana kot stranka izrecno priznavala).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23495
ZKP člen 371, 371/2, 371/3, 420, 420/2.KZ člen 311.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - pravica do uporabe jezika v postopku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - prepovedan prehod čez državno mejo
Tudi prepis telefonskih pogovorov, ki ni v slovenskem jeziku, je lahko dokaz v kazenskem postopku. Da obsojeni jezik razume, je očitno že iz komunikacije med obsojenci, ki je potekala v tem jeziku.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Kadar sodišče glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obsojencu izreče neprimerno vrsto kazni ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
URS člen 120, 120/2. ZUP (1986) člen 4. ZDen člen 6, 6/3, 18, 18/3, 19, 19/1-3. ZNKD člen 109. ZVKD člen 62, 79. ZON člen 85, 85/1, 163, 163/1. ZLKSDL člen 2.
denacionalizacija – ovire za vračanje v naravi – naravna znamenitost – kulturni spomenik – nepremičnine, izvzete iz pravnega prometa
Obstoj ovir za vračanje v naravi iz 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba presojati glede na pravno ureditev, veljavno ob odločanju o denacionalizaciji.
ZP člen 203. CZ člen 3, 3/1-15, 125, 125/1, 125/2, 168, 168/1-21.
carinski prekrški - carinski zavezanec - carinski deklarant - špediter - obveznosti carinskega zavezanca zahteva za sodno varstvo - obseg preizkusa - obrazložitev odločbe druge stopnje
Ko so na vložnika carinske deklaracije (deklaranta) kot špediterja obenem prenešene pravice in obveznosti v zvezi s carinskim postopkom, ima ta v carinskem postopku hkrati tudi vlogo carinskega zavezanca.
postopek o prekršku - jezik v postopku - pravica uporabe svojega jezika - pouk o pravici do prevajanja - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obseg preizkusa
Le če organ za postopek o prekršku prezre izrecno zahtevo obdolženca po uporabi njegovega jezika, gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 4. točke 1. odstavka 186. člena ZP. Zaradi relativnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 186. člena ZP ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo in jih Vrhovno sodišče ne preizkuša.
Pritožnik mora navesti konkretne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali višjih sodišč, s katerimi dokazuje svoje trditve o neenotni sodni praksi. Preizkus zakonitosti sklepa o nedopuščeni reviziji je omejen na te odločbe, splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi pa ni mogoče upoštevati.
pooblaščenec - kazenski postopek - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - dodatne poizvedbe po zagovoru
ZDR v 110. členu ne določa izrecno, kdo je tista oseba pri delodajalcu, ki mora izvedeti za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca. Vendar pa iz 18. člena ZDR izhaja, da je to oseba, ki nastopa v imenu delodajalca - to je njegov zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, lahko pa tudi pisno pooblaščena oseba, ki jo zastopnik pooblasti tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj delodajalec izve za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca, ni mogoče tolmačiti tako, da je to že datum, ko delodajalec izve za neko dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, in za morebitne storilce, pri tem pa še ne razpolaga s podatki, ki bi zadoščali za prepričljivo presojo o dejanskem storilcu, in ker ta storilec morda sploh ni delavec (v tem primeru morda mati delavke) o tem, da je sploh prišlo do kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem, sicer izjemnem primeru, obstajajo razumni razlogi, ki so narekovali dodatne poizvedbe o dejanskem stanju po pisni obdolžitvi in celo po opravljenem zagovoru. Ker jih je delodajalec opravil primerno hitro, mu tega ni mogoče šteti v škodo. Postopek pred odpovedjo ni nek formalni postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in načeli postopka, ki bi jih bilo potrebno spoštovati, saj gre za postopek odpovedi pogodbenega razmerja. ZDR ne zahteva, da delodajalec pred izredno odpovedjo seznani delavca z vsemi ugotovitvami, temveč le, da mu vroči pisno obdolžitev in mu omogoči zagovor. Tudi brez posebnega kazenskega postopka ali ovadbe se delodajalec v izredni odpovedi lahko sklicuje na kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima znake kaznivega dejanja. Te znake ugotavlja (za potrebe odpovedi) sam delodajalec, ta ugotovitev pa je lahko stvar presoje delovnega sodišča.
Iz določil Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI - Ur. l. RS, št. 12/96) ne izhaja, da delodajalec lahko zahteva od vajenca, da se bo ta po koncu šolanja zaposlil pri njem, oziroma, da je vajenec v nasprotnem primeru dolžan vrniti sredstva, ki jih je prejel iz naslova nagrade. Učna pogodba ureja odnose med vajencem in delodajalcem za čas izobraževanja vajenca, zato z njo ni mogoče posegati v čas po dokončanju šolanja. ZPSI določa samo najnižji znesek nagrade, ki jo je delodajalec dolžan izplačati vajencu. Izplačuje pa mu lahko tudi višji znesek nagrade, ne da bi zato delodajalec imel kakršnekoli dodatne pravice do vajenca, oziroma, da bi ta imel dodatne obveznosti do delodajalca, razen tistih iz osnovne učne pogodbe.