denacionalizacija - obnovitveni razlog - nova dejstva ali novi dokazi - nova cenitev premoženja
Nova cenitev podržavljenega premoženja po stanju ob vračanju, izdelana po pravnomočno končanem denacionalizacijskem postopku, ni novo dejstvo oziroma nov dokaz, saj ni obstojala v času denacionalizacijskega postopka.
azil - ponovna prošnja za azil - bistveno spremenjene okoliščine
Ni pogojev za uvedbo ponovnega azilnega postopka, saj telefonski razgovor s sorodnikom, iz katerega izhaja, da se stanje na Kosovu ni spremenilo, ne pomeni bistveno spremenjenih okoliščin po izdaji prvotne odločbe.
izvršba po drugi osebi - oprava dejanj na dolžnikove stroške - plačilo stroškov - ugovori v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku se ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je dolžniku naložena izpolnitev določenih obveznosti. Zato pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, niso upoštevne.
azil - redni postopek - preganjanje - objektivne okoliščine - subjektivna ogroženost
Republika Slovenija priznava pravico do azila le tistim tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu begunca in Protokolu o statusu beguncev (Ženevska konvencija), to je zaradi preganjanja, zaradi vere, rase, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ
Retroaktivna uporaba določb 2. odstavka 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom. Vprašanje ustavne dopustnosti retroaktivne uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo št. U-1-23/93 je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna.
stranka v postopku - zakoniti zastopnik - poziv k popravi tožbe
Pritožbeno sodišče je razveljavilo prvostopno sodbo. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vložil za mladoletnega tožnika njegov zakoniti zastopnik. Zoper odločbo o zavrnitvi zahteve je vložil tožbo v svojem imenu zakoniti zastopnik. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je presojalo pogoje za dodelitev brezplačne pomoči za osebo, ki ni bila nosilec in se je postopka udeleževala oseba, ki ne more biti stranka v upravnem sporu. Zato bi moralo sodišče tožnika pozvati k popravi tožbe z navedbo prave stranke (29. člen ZUS).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ko si je s poslovanjem pod geslom sodelavke prisvajala denar od prodaje vozovnic. Taka kršitev delovne obveznosti je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker gre na delovnem mestu tožnice za stalno upravljanje z denarjem (oziroma premoženjem delodajalca), tega dela po izgubi zaupanja med strankama delovnega razmerja ni bilo več mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - obresti kot postranska terjatev - zavrženje revizije
Obresti se štejejo za glavni zahtevek le, če so osnovni, oziroma edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev. Takšne narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku z revizijo sporna le odločitev o njih.
Tožena stranka je dokazala, da na neizbiro tožnika ni vplivala njegova narodnost, temveč objektivno upravičeni razlogi, ki izhajajo iz vrste in narave dela na razpisanem delovnem mestu, ne glede na osebne okoliščine posameznega kandidata.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - terenski dodatek - dnevnica - plačilo razlike med terenskim dodatkom in dnevnico - policist
Ker je bilo v 4. odstavku 94. člena ZNZ izrecno določeno, da ima v drugo enoto začasno napoteni delavec pravico do povračila stroškov v skladu s splošnim aktom ministra, je bilo potrebno glede tega povračila poleg KPND upoštevati tudi veljavni pravilnik ministrstva. Tožena stranka je tožniku v času napotitve na delo na policijsko postajo v drugem kraju poleg brezplačnega prenočišča zagotavljala regresirano prehrano v svojih obratih s posebej prilagojenim režimom obratovanja, zato tožnik ni upravičen do izplačila razlike med izplačanim terenskim dodatkom in dnevnico.
ZOR člen 45, 45/5, 125, 125/1, 126, 126/3, 127, 131, 132, 132/1.ZPP člen 370, 370/3, 371.
prodajna pogodba - razveza pogodbe - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - razdrtje pogodbe z navadno izjavo - razdrtje pogodbe z izjavo v nasprotni tožbi - odstopno upravičenje brez določitve dodatnega roka za izpolnitev - predpogodba - zahtevek za sklenitev glavne pogodbe
Pogodbo je razdrla (oblikovalna) izjava volje, ki jo je tožena stranka podala z nasprotno tožbo. Odstopno upravičenje od pogodbe (brez določitve dodatnega roka za izpolnitev) je toženi stranki dajal 127. člen ZOR, ker je bilo očitno, da tožeča stranka svojih obveznosti ne bo izpolnila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je kršil delovne obveznosti, ker se je o predčasnem odhodu z delovnega mesta in nadomeščanju dogovarjal samo s sodelavcem, ki naj bi ga nadomestil, ne pa tudi z neposredno vodjo. Tako dogovarjanje ni dopustno, saj delodajalcu onemogoča varno in spremljano opravljanje delovnih nalog, kar mu lahko bistveno oteži ali celo onemogoči, da opravi svoj del obveznosti iz delovnega razmerja (tekoče zagotavljanje dela, varnost pri delu ipd.). Vendar pa tožnikova kršitev delovne obveznosti, pod pogojem, da se ne ponavlja, še ni takšne narave, da bi predstavljala tisti resen in utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - opravljanje pridobitnega dela - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z udeležbo na seji nadzornega sveta res pridobil določeno materialno korist (sejnino). Toda če je to lahko opravljal poleg svojega dela pri toženi stranki, bi to lahko opravljal tudi v času bolniškega staleža - če to ne bi bilo v nasprotju z navodili zdravnika ali prepovedjo potovanja iz kraja bivanja. Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer opravlja poleg tega dela.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev - delovni invalid - stečaj - odpravnina
Niti na podlagi prevzema na delo v smislu 15. člena ZTPDR niti na podlagi 48. člena ZTPDR o pravici delovnega invalida do razporeditve na ustrezno delovno mesto v skladu s preostalo delovno zmožnostjo, tožena stranka ni prevzela obveznosti plačila odpravnine tožniku in to tudi ne za primer, da mu preneha delovno razmerje zaradi stečaja delodajalca, h kateremu je bil razporejen oziroma prevzet na delo.
razrešitev direktorja – stvarna pristojnost – izpodbijanje sklepov nadzornega sveta – pravica do obrambe
Tožnik je bil s sklepom nadzornega sveta razrešen s funkcije direktorja. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta presojali zakonitost navedenega sklepa. Glede na to, da je v ZGD izrecno določeno, da so lahko le skupščinski sklepi podvrženi sodni presoji, glede sklepov nadzornega sveta pa ZGD take določbe nima, bi bil zaključek, da je mogoče ugotavljati tudi ničnost in izpodbojnost sklepov nadzornega sveta, v nasprotju z določbami ZGD. Direktorju je bila v postopku razrešitve priznana pravica do obrambe ob upoštevanju prvotnega besedila 250. člena ZGD, ki je pravico do odpravnine vezal na utemeljenost razloga za odpoklic. Z novelo ZGD-F je bil 250. člen tega zakona obsežno noveliran, kot posledico neutemeljenega odpoklica pa ne določa več plačila odpravnine, ki bi se določala ob upoštevanju zneska plače ali drugih dohodkov na temelju zaposlitve, zaradi česar so se tudi v postopke razrešitve vnašali instituti iz delovnega prava, konkretno pravica do obrambe po ZDR/90. Po noveli ZGD-F ima razrešeni član uprave pravico do odpravnine le v primerih in pod pogoji, določenimi z družbeno pogodbo oziroma s pogodbo o zaposlitvi. Ker ZGD-F v postopku razrešitve člana uprave ne predvideva zagovora, z novelo ZGD-F pa so se razlogi za odpoklic uprave spremenili tako, da zakon predvideva tudi možnost, da je član uprave lahko razrešen iz razloga, ki ni na njegovi strani in razlog za utemeljen odpoklic člana uprave ni nujno vezan na krivdo odpoklicanega člana uprave, določba tega člena pa se tudi ne nanaša več na delovnopravne institute (plača, odpravnina), ni pravne podlage za zaključek, da mora biti članu uprave v postopku razrešitve dana možnost obrambe.
revizija - vložitev revizije - pomočnik državnega pravobranilca
Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje bi moral vložiti državni pravobranilec. Pomočnica državnega pravobranilca, ki je vložila pritožbo, za to pravdno dejanje ni imela ne pooblastila v zakonu, ne posebnega pooblastila državnega pravobranilca.
ZDR (1990) člen 17, 17/1.ZPP člen 286, 362, 362/2.ZDSS-1 člen 34, 34/1.
delovno razmerje za določen čas - nova dejstva in dokazi - prekluzija
Dejstva v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi so bila pomembna že v prvotnem postopku in takšna niso postala šele po tem, ko se je o pravni naravi spora opredelilo pritožbeno sodišče. Ker je tožena stranka za ta dejstva ves čas vedela oziroma razpolagala s temi dokazi, ni mogoče šteti, da jih brez svoje krivde (v smislu 286. in 362. člena ZPP) ni mogla navesti že na prvem naroku v tej zadevi. Določba 1. odstavka 34. člena ZDSS-1 ne izključuje 2. odstavka 286. člena ZPP in 2. odstavka 362. člena ZPP.
dodatek k pokojnini, ki jo je dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz republik nekdanje SFRJ
Pri dodatku po ZZSV ne gre za določitev slovenske pokojnine, ampak dodatek predstavlja to, kar izhaja iz njegovega poimenovanja in iz naslova zakona: dodatek k pokojnini, ki jo je upravičencu dolžan izplačati nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ.
ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2. ZDSS člen 14, 14/4.
pritožba – rok za vložitev pritožbe – navadna poštna pošiljka
Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je iztekel 11.5.2004. Iz pisemske ovojnice je razvidno, da je bila navadna poštna pošiljka sicer oddana na pošto 11.5.2004, vendar pa je na sodišče prispela 12.5.2004, kar je po poteku pritožbenega roka. Da se dan oddaje pošiljke na pošto šteje tudi za dan njene izročitve sodišču, na katerega je naslovljena, velja samo za priporočene poštne pošiljke (ali brzojavne), ne pa tudi za navadne poštne pošiljke.