azil - redni postopek - pogoji za priznanje azila in subsidiarne zaščite - krvno maščevanje
Tožnikova prošnja za azil ni bila zavrnjena na podlagi podatkov o albanskem tradicionalnem pravu (Kanunu), pač pa zato, ker so bile izjave tožnika tako kontradiktorne, da so bile povsem neverodostojne.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - domneva nedolžnosti - nepristranskost sodišča - pravna jamstva v kazenskem postopku - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev - pritožba zoper sklep o zahtevi za izločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - napačna sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - načelo neposrednosti - presoja navedb v pritožbi - pravice obrambe - sprememba obtožbe - dokazni postopek - nasprotja v mnenju izvedenca - priča - policijski informator - uradna tajnost - zavrnitev dokaznega predloga - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - umor - grozovit način
Če sodišče pri ugotavljanju določenih okoliščin ugotovi, da sicer na splošno resnicoljubni zagovor glede konkretne okoliščine ni sprejemljiv, ne gre za kršitev v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Državno tožilstvo lahko spremeni obtožbo tako, da vključi v opis okoliščino, ki je bila poznana že ob vložitvi obtožnice, ker se je ocena njenega pomena spremenila.
Če obtoženec ni bil navzoč pri izvajanju nekaterih dokazov, ker je bil v skladu z 2. odstavkom 302. člena ZKP odstranjen iz sodne dvorane, navzoč pa je bil njegov zagovornik, to ni utemeljen razlog za ponovitev dokazov v obdolženčevi navzočnosti.
Plačilo premije za zavarovanje iz naslova plačila življenjskega zavarovanja predstavlja boniteto v zvezi z delovnim razmerjem in tako vir dohodnine skladno s 6. členom ZDoh.
Tožnik je vedel za obnovitveni razlog pred koncem pritožbenega postopka, katerega obnovo zahteva, saj je iz letnega razporeda sodišča lahko predvideval, da lahko v pritožbenem postopku sodeluje sodnik, s katerim naj bi bil v sporu.
sporazum o krajevni pristojnosti - spor o pristojnosti
S sporazumom o krajevni pristojnosti stranki ne utemeljita izključne pristojnosti sodišča. Če se nobena od strank na sporazum ne sklicuje, postopek pa se vodi pred sodiščem, ki glede na sporazum ne bi bilo pristojno, mora sodišče svojo pristojnost sprejeti.
predlog za obnovo postopka, vložen po vložitvi revizije - prekinitev postopka
Ker je tožena stranka predlog za obnovo postopka vložila po tem, ko je bila revizija poslana Vrhovnemu sodišču, je to na podlagi 1. odstavka 404. člena ZPP odločalo o tem, kateri postopek je treba prekiniti in katerega nadaljevati.
To, da je tožnik utrpel škodo, ko je "poskušal zadržati krilo vrat, da le-ta ne bi udarila po avtomobilu", ter da je "s tem .... celo preprečil nastanek škode na službenem vozilu", ne daje podlage za odškodninsko odgovornost, pač pa za odgovornost za t. i. substituirano škodo.
pripor - utemeljen sum - sklep o priporu - obrazložitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V obrazložitvi sklepa, s katerim sodišče odredi pripor, morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin sodišče sklepa na obstoj utemeljenega suma. Zato ne zadoščajo posplošene navedbe, da sum izhaja iz kazenske ovadbe in ostalega dokaznega gradiva.
Toženkino ravnanje je treba presojati po določilih ZOR, ki urejajo poslovodstvo brez naročila, saj se je tožnik s plačilom računov vmešaval v posle skupne obratovalnice Market A., ki je prenehala, in njenih ustanoviteljev.
S plačilom računov skupne obratovalnice se je tožnik nepooblaščeno vmešal v toženčeve posle, ker v pravdi ni izkazal niti zakonske, niti pogodbene dolžnosti za tako ravnanje. Tožnikovo sklicevanje, češ da toženec tega ni prepovedal, je brez pomena, ker bi tožnik moral izkazati pooblastitev za plačilo tujega dolga. Pri tem je sodišče druge stopnje pravilno opozorilo na to, da mora gestor pred vmešavanjem v tuje posle ugotoviti resnično voljo gospodarja - dominusa. Šele ko je zbral vse dostopne informacije, pa resnične volje ni mogel ugotoviti, si lahko glede na vse okoliščine, ki jih upošteva skrben gospodar, ustvari domnevo, kaj je gospodarjeva volja. V obravnavanem primeru pa je tožnik dobro vedel, da toženec odklanja plačilo računov, pa se je kljub temu vmešaval in plačal račune.
Zahtevek na izpraznitev stanovanja in zahtevek na plačilo uporabnine imata različno dejansko in pravno podlago. Zato se navedba vrednosti spornega predmeta ob istočasnem denarnem zahtevku na plačilo uporabnine lahko nanaša le na zahtevek na izpraznitev stanovanja.
RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09321
ZSZ člen 18, 21, 26/2, 36.ZPP člen 377, 384.ZNP člen 37.
razlastitev nepremičnin - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - višina odškodnine - dovoljenost revizije - odločba o zavarovanju terjatve - predhodna izročitev nepremičnine v posest - zavrženje revizije
Zoper odločitev o izročitvi razlaščenih nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo, revizija ni dovoljena.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala pred izdajo odloka, s katerim je bila spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - načelo enakosti orožij - pouk o pravici do zagovornika - zagovornik po uradni dolžnosti - postavitev zagovornika v interesu pravičnosti - odgovor na pritožbene navedbe
Pri odločanju o zahtevi obdolženca za postavitev zagovornika mora sodišče upoštevati osebnost obdolženca, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne, specifične okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec strokovno obrambo z zagovornikom.
gradbeništvo - obnova postopka - objektivni rok - obnovitveni razlog - geotehnično mnenje - novo dejstvo - procesni sklep - ničnost
Ker je bilo z odločbo z dne 4.5.1994 odločeno le o spremembi investitorjev, ne pa tudi o pogojih gradnje, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 22.1.1990, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je treba objektivni rok petih let šteti od vročitve odločbe o gradbenem dovoljenju z dne 22.1.1990, ne pa od vročitve odločbe z dne 4.5.1994, s katero je bilo spremenjeno samo ime investitorjev. Pridobitev geotehničnega mnenja v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ne predstavlja predhodnega vprašanja, ampak je tako mnenje sestavni del lokacijske dokumentacije.
Očitka zmotne uporabe materialnega prava glede odločitve o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnik ne more uspešno uveljaviti kot revizijska razloga s poudarjenim ponavljanjem znotraj načela individualizacije višine odškodnin v pravnomočni sodbi že ustrezno upoštevanih posledic v okviru sleherne izmed posamično ugotovljenih (sicer tudi že zatrjevanih kot relativno samostojnih) oblik nepremoženjske škode.
Jalovo je tožnikovo odrekanje primerljivosti višine odškodnin s sklicevanjem na časovno razliko med odmerami obeh odškodnin in na učinke inflacije s tem v zvezi, saj je primerjava vselej opravljena po poenotenem preračunu valutnih razmer na dan sojenja na prvi stopnji.
ZKP člen 83, 289, 289/3, 289/4, 340, 340/2, 371, 371/1-10, 371/1-11, 385, 395, 395/1.URS člen 23, 23/2, 29, 29/1-1.
pravice obrambe - rok za pripravo obrambe - dokazovanje - branje zapisnika o zaslišanju priče - novi dokazi po uradni dolžnosti - obvestilo strankam - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev uradnih zaznamkov - prepoved reformatio in peius
Namen t.i. prepovedi reformatio in peius je v zagotovilu obdolžencu, da pritožba, vložena v njegovo korist, zanj ne bo imela škodljivih posledic. Pravilo je torej po namenu vezano na odločitev (izrek) sodišča in ne na razloge, na katerih ta temelji.
Določilo 180. členu ZPP o tem, kaj vse mora obsegati tožba, velja tako za tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti, kot za tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožnik, ki ve samo to, da hoče 2,050.000 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od vložitve tožbe do plačila, ne pojasni natančno dejstev, ki bi izkazovala utemeljenost njegove terjatve.
Res je v tožbi proti RS navedeno, da je bila tožena stranka okoriščena s tem, da ji ni bilo treba plačati pokojnine in ustreznih prispevkov, vendar tožnik ni pojasnil temeljnih elementov za neupravičeno pridobitev, zlasti ni pojasnil zakaj in s čim naj bi bila RS obogatena, če Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je pravna oseba, tožniku ni plačal pokojnine in v čem je bil tožnik oškodovan, če RS ni plačal prispevkov.