ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2. ZTPDR člen 73.ZPP člen 125, 128/5, 377, 384, 384/1.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opekline zaradi eksplodiranja delovnega stroja - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za odločitev o deljeni odgovornosti pravdnih strank sta bistveni ugotovitvi, da tožnik ni pogledal oziroma spoštoval opozorila na stroju, da je v njem nafta ter in da ni preveril, ali je stroj segret na dovolj visoko temperaturo, ki zagotavlja varno delo. Takšno dejansko stanje nedvomno utemeljuje materialnopravni sklep o deljeni odgovornosti pravdnih strank oziroma prispevku tožeče stranke k nastanku škode v višini 35% (tretji odstavek 177. člena ZOR). Delavcu, ki je imel dolgoletne izkušnje pri delu s spornim strojem, potrebno izobrazbo in opravljen preizkus iz varstva pri delu, je mogoče očitati malomarno ravnanje, s katerim je vplival na nastanek škode. Prav njegovo nespoštovanje pravil delovnega procesa je (so)povzročilo, da je stroj eksplodiral.
Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka pomeni nediferencirano navedbo o vrednosti. Te formalne pomanjkljivosti v revizijski fazi postopka ni mogoče popraviti.
Čeprav obdolženi še ni bil kaznovan, so okoliščine, ki jih ugotavlja sodišče, takšne narave, da upravičujejo bojazen, da bi obdolženec, kolikor bi bil izpuščen na prostost, z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval.
Ker tožena stranka pogodbe ni izpolnila niti v dodatnem roku, ki ji ga je dala na razpolago tožeča stranka, je nastopila posledica iz prvega odstavka 125. člena ZOR - z iztekom roka je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh pravic in obveznosti iz naslova pogodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23540
ZKP člen 12, 32, 32/7, 371, 371/2, 372, 372/1-1.KZ člen 145, 145/1.
združitev postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - rok za pripravo obrambe - ogrožanje varnosti - resna grožnja - obstoj kaznivega dejanja
Če sodišče odloča o združitvi postopka na naroku za glavno obravnavo, sklep zapiše v zapisniku in ni potrebno izdati pisnega sklepa ter ga vročiti strankam.
V primeru izpodbijanja prodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice določa zakon obligatorno plačilo kupnine ali predložitev sodišču garancijo, da bo kupnina plačana. Predložitev listine, ki naj bi pomenila ali dokazovala garancijo za plačilo kupnine, je torej obvezna priloga tožbe. Če taka listina ob vložitvi tožbe ni predložena sodišču, tožba ni popolna. To nalaga sodišču ravnanje po 2. odstavku 108. člena ZPP, torej poziv tožeči stranki, naj s predložitvijo manjkajoče listine tožbo v določenem času dopolni.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - več izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
V primeru iz tretjega odstavka 35. člena ZIZ, ko je med več izvršilnimi sredstvi predlagana izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Zavrnilni del prvostopenjske sodbe je postal s potekom pritožbenega roka pravnomočen glede zneska 1.025.244 SIT in pritožbeno sodišče o tem delu zavrnilne prvostopenjske sodbe ni odločalo. Zato je ta del revizije naperjen proti sodbi, ki je z revizijo ni mogoče izpodbijati.
Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik je vezan le na ustavo in zakon. Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da sodišče lahko sproži ustrezen postopek pred ustavnim sodiščem, če dvomi v zakonitost ali ustavnost tega predpisa, ni pa tega dolžno storiti, kadar samo ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis. Zato je pritožbeno sodišče lahko v tej pravdni zadevi samo ugotavljalo nezakonitost občinskega odloka kot podzakonskega predpisa.
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Opustitev nezakonito zahtevanega ravnanja ne more biti nedopustna.
pravice obrambe - pravica do predlaganja dokazov - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga v zapisniku o glavni obravnavi - obrazložitev sodbe - odreditev drugega izvedenca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost
Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo v nasprotju z določbo 7. odstavka 364. člena ZKP, ko v sodbi ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog zagovornika za odreditev drugega izvedenca, kršitev pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker je bila na glavni obravnavi podana kratka obrazložitev.
Strela je zunanji dogodek, ki ga ni mogoče preprečiti, mogoče pa se je izogniti škodi, ki jo lahko povzroči. Obstaja ustrezna zaščita telekomunikacijskega omrežja proti udarcem strele, in sicer pravilna ozemljitev omrežja. Za nezadostno ozemljitev omrežja in s tem za nezadostno zaščito omrežja in uporabnikov telekomunikacijskih sredstev je odgovorna tožena stranka kot lastnik in upravljavec tega omrežja.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - formalni pravni viri - načelno pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - formalna in materialna pravnomočnost
Če je obdolženec obtožen več kaznivih dejanj, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi, ko so postali pravnomočni njeni posamezni deli.
Tožnik ni ponudil relevantnih dokazov o ravnanju pravnega prednika, ki bi izpričali njegovo lojalnost oziroma ni izkazal drugih okoliščin, ki bi prepričljivo nasprotovale domnevi nelojalnosti.
azil - redni postopek - subjektivna ogroženost - objektivne okoliščine
Priznanje azila temelji predvsem na oceni dogodkov, ki so prosilca za azil prisilili, da je zapustil matično državo, njegova subjektivna ogroženost pa se lahko ugotavlja le na podlagi izjav, ki jih poda v prošnji za azil in na zaslišanju v povezavi z objektivnimi okoliščinami v matični državi.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevo tožečih strank za dodelitev številk skrajšanega izbiranja potrebno presojati v skladu s kriterijem za dodelitev teh številk po 1. alineji 5. odstavka 26. člena Pravilnika o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih, ki določa, da se številke skrajšanega izbiranja dodelijo zaradi omogočanja dostopa do nujnih storitev. Ker ZTel in tudi Pravilnik pojma "nujna storitev" ne opredeljujeta, gre za nedoločen pravni pojem, določitev vsebine nedoločenega pravnega pojma pa je materialnopravno vprašanje. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, ko je presodilo, da taksi prevozi niso nujne storitve. Nujna storitev v bistvu pomeni urgentna storitev, s katero bi bilo nevarno odlašati. Pri tem ni pomemben kriterij, da gre pri izvajalcu nujne storitve za pridobitno dejavnost. Prevoz s taksijem je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, za stranko lahko nujen, ni pa urgenten. Beseda "nujno" pomeni, da se z določeno storitvijo ne sme odlašati. Ni pa to mogoče trditi, da je taksi storitev tako nujna.
ZAzil člen 1, 1/2, 35, 35/2-2. EKČP člen 15. Direktiva Sveta EU o minimalnih standardih, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogih potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite, št. 2004/87/EC z dne 29.4.2004 člen 9. ZUS člen 73.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
O prošnji za azil je mogoče odločiti v pospešenem postopku med drugim tudi, če je iz nje očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje. To pa je le tedaj, če je iz prošnje očitno, da okoliščine, ki jih prosilec navaja, v nobenem primeru niso preganjanje v smislu ZAzil. Ker prosilca zatrjujeta, da ju v izvorni državi preganjajo zaradi vere, ni mogoče prošnje zavrniti v pospešenem postopku, ker da ne gre za preganjanje.
Če davčni zavezanec kupi blago s pogojno davčno oprostitvijo, mora v svojih knjigovodskih oziroma izvenknjigovodskih evidencah, kjer je dopustno, voditi take evidence, za vsak poslovni dogodek izkazovati izpolnjevanje pogojev za pogojno davčno oprostitev. Če tega ne izkaže, mora od prometa blaga, za katerega ne izkaže upravičenosti do pogojne davčne oprostitve, plačati prometni davek.
Tožnica je okoliščino, na katero je oprla predlog za obnovo postopka, že uveljavljala kot pritožbeni razlog v postopku, katerega obnovo predlaga. To pa pomeni, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih obnove ni dovoljeno predlagati (2. odstavek 261. člena ZUP).