denacionalizacija - valorizacija ob podržavljenju dane odškodnine - odškodnina, ki presega 30% vrednosti zemljišč - vračilo prejete odškodnine
Ker ob podržavljenju dana odškodnina presega 30% vrednosti zemljišč je prvostopni organ pravilno odločil, da se vrnejo upravičencu v naravi vsa kmetijska zemljišča, tožnica pa mora v skladu z določbo 1. odstavka 72. člena ZDen celotno dano odškodnino plačati Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23540
ZKP člen 12, 32, 32/7, 371, 371/2, 372, 372/1-1.KZ člen 145, 145/1.
združitev postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - rok za pripravo obrambe - ogrožanje varnosti - resna grožnja - obstoj kaznivega dejanja
Če sodišče odloča o združitvi postopka na naroku za glavno obravnavo, sklep zapiše v zapisniku in ni potrebno izdati pisnega sklepa ter ga vročiti strankam.
ZDen člen 9, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)člen 295.
upravičenost do denacionalizacije - državljanstvo razlaščenca - uporaba določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
Ker pravica do denacionalizacije ni pravica po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), se upravičenost do denacionalizacije presoja po določbah ZDen, ki v 9. členu kot pogoj za upravičenost do denacionalizacije določa jugoslovansko državljanstvo ob podržavljenju.
Zavrnilni del prvostopenjske sodbe je postal s potekom pritožbenega roka pravnomočen glede zneska 1.025.244 SIT in pritožbeno sodišče o tem delu zavrnilne prvostopenjske sodbe ni odločalo. Zato je ta del revizije naperjen proti sodbi, ki je z revizijo ni mogoče izpodbijati.
Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik je vezan le na ustavo in zakon. Nevezanost sodnika na podzakonske predpise pomeni, da sodišče lahko sproži ustrezen postopek pred ustavnim sodiščem, če dvomi v zakonitost ali ustavnost tega predpisa, ni pa tega dolžno storiti, kadar samo ugotovi, da gre za nezakonit podzakonski predpis. Zato je pritožbeno sodišče lahko v tej pravdni zadevi samo ugotavljalo nezakonitost občinskega odloka kot podzakonskega predpisa.
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike, to je lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih.
Opustitev nezakonito zahtevanega ravnanja ne more biti nedopustna.
ZUS člen 23, 59, 67, 72, 73. ZGO člen 33a. ZUN člen 56.
enotno dovoljenje za gradnjo - emisije in hrup
Iz obeh poročil strokovne in pooblaščene institucije, na katera je oprl upravni organ prve stopnje v obnovljenem postopku svojo odločitev, da se sporno enotno dovoljenje za gradnjo pusti v veljavi, izhaja, da so bile emisijske koncentracije in količine merjenih snovi bistveno nižje od predpisanih, dnevne ravni hrupa hrupnih virov v spornem objektu pa tudi v dovoljenih mejah.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - formalna in materialna pravnomočnost
Če je obdolženec obtožen več kaznivih dejanj, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi, ko so postali pravnomočni njeni posamezni deli.
V primeru izpodbijanja prodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice določa zakon obligatorno plačilo kupnine ali predložitev sodišču garancijo, da bo kupnina plačana. Predložitev listine, ki naj bi pomenila ali dokazovala garancijo za plačilo kupnine, je torej obvezna priloga tožbe. Če taka listina ob vložitvi tožbe ni predložena sodišču, tožba ni popolna. To nalaga sodišču ravnanje po 2. odstavku 108. člena ZPP, torej poziv tožeči stranki, naj s predložitvijo manjkajoče listine tožbo v določenem času dopolni.
Haška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3.ZOR člen 200.
prometna nesreča v tujini - uporaba tujega prava - madžarsko pravo - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo niti po slovenskih razmerah ne sodi med prenizke odškodnine, za večjo prisojo pa v zbranih podatkih o madžarskem pravu in tudi glede na (izostale) navedbe same revizije ni nobene podlage.
Čeprav obdolženi še ni bil kaznovan, so okoliščine, ki jih ugotavlja sodišče, takšne narave, da upravičujejo bojazen, da bi obdolženec, kolikor bi bil izpuščen na prostost, z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 174, 177, 177/3, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZTPDR člen 73.
povrnitev škode - odgovornost države - služenje vojaškega roka nesreča pri delu - kruhoreznica - poškodba prsta - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - malomarnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pri presoji odgovornosti za škodo, nastalo pri delu, se kot prispevek oškodovanca upošteva vsaka stopnja njegove krivde.
Poseganje z roko v notranjost delujoče kruhoreznice oziroma v področje rezila je v nasprotju z ravnanjem povprečno skrbnega človeka, ki je dolžan tudi sam skrbeti za lastno varnost pri delu.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - formalni pravni viri - načelno pravno mnenje - načelo enakosti pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - več izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
V primeru iz tretjega odstavka 35. člena ZIZ, ko je med več izvršilnimi sredstvi predlagana izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.
Strela je zunanji dogodek, ki ga ni mogoče preprečiti, mogoče pa se je izogniti škodi, ki jo lahko povzroči. Obstaja ustrezna zaščita telekomunikacijskega omrežja proti udarcem strele, in sicer pravilna ozemljitev omrežja. Za nezadostno ozemljitev omrežja in s tem za nezadostno zaščito omrežja in uporabnikov telekomunikacijskih sredstev je odgovorna tožena stranka kot lastnik in upravljavec tega omrežja.
opredelitev oblike odškodnine - odločanje v nasprotju z zahtevkom - prepoved reformatio in peius
Ker se je zoper odločbo upravnega organa prve stopnje pritožil samo tožnik, niso pa bili podani razlogi za spremembo odločbe v škodo tožnika iz 2. odstavka 244. člena ZUP 1986, je bila, glede na načelo o prepovedi reformatio in peius, odločitev tožene stranke pravilna.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - domneva nedolžnosti - nepristranskost sodišča - pravna jamstva v kazenskem postopku - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev - pritožba zoper sklep o zahtevi za izločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - napačna sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - načelo neposrednosti - presoja navedb v pritožbi - pravice obrambe - sprememba obtožbe - dokazni postopek - nasprotja v mnenju izvedenca - priča - policijski informator - uradna tajnost - zavrnitev dokaznega predloga - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - umor - grozovit način
Če sodišče pri ugotavljanju določenih okoliščin ugotovi, da sicer na splošno resnicoljubni zagovor glede konkretne okoliščine ni sprejemljiv, ne gre za kršitev v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Državno tožilstvo lahko spremeni obtožbo tako, da vključi v opis okoliščino, ki je bila poznana že ob vložitvi obtožnice, ker se je ocena njenega pomena spremenila.
Če obtoženec ni bil navzoč pri izvajanju nekaterih dokazov, ker je bil v skladu z 2. odstavkom 302. člena ZKP odstranjen iz sodne dvorane, navzoč pa je bil njegov zagovornik, to ni utemeljen razlog za ponovitev dokazov v obdolženčevi navzočnosti.
ZAzil člen 1, 1/2, 35, 35/2-2. EKČP člen 15. Direktiva Sveta EU o minimalnih standardih, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogih potrebujejo mednarodno zaščito in o vsebini te zaščite, št. 2004/87/EC z dne 29.4.2004 člen 9. ZUS člen 73.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
O prošnji za azil je mogoče odločiti v pospešenem postopku med drugim tudi, če je iz nje očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje. To pa je le tedaj, če je iz prošnje očitno, da okoliščine, ki jih prosilec navaja, v nobenem primeru niso preganjanje v smislu ZAzil. Ker prosilca zatrjujeta, da ju v izvorni državi preganjajo zaradi vere, ni mogoče prošnje zavrniti v pospešenem postopku, ker da ne gre za preganjanje.
azil - redni postopek - subjektivna ogroženost - objektivne okoliščine
Priznanje azila temelji predvsem na oceni dogodkov, ki so prosilca za azil prisilili, da je zapustil matično državo, njegova subjektivna ogroženost pa se lahko ugotavlja le na podlagi izjav, ki jih poda v prošnji za azil in na zaslišanju v povezavi z objektivnimi okoliščinami v matični državi.
Če davčni zavezanec kupi blago s pogojno davčno oprostitvijo, mora v svojih knjigovodskih oziroma izvenknjigovodskih evidencah, kjer je dopustno, voditi take evidence, za vsak poslovni dogodek izkazovati izpolnjevanje pogojev za pogojno davčno oprostitev. Če tega ne izkaže, mora od prometa blaga, za katerega ne izkaže upravičenosti do pogojne davčne oprostitve, plačati prometni davek.
Tožnica je okoliščino, na katero je oprla predlog za obnovo postopka, že uveljavljala kot pritožbeni razlog v postopku, katerega obnovo predlaga. To pa pomeni, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih obnove ni dovoljeno predlagati (2. odstavek 261. člena ZUP).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevo tožečih strank za dodelitev številk skrajšanega izbiranja potrebno presojati v skladu s kriterijem za dodelitev teh številk po 1. alineji 5. odstavka 26. člena Pravilnika o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih, ki določa, da se številke skrajšanega izbiranja dodelijo zaradi omogočanja dostopa do nujnih storitev. Ker ZTel in tudi Pravilnik pojma "nujna storitev" ne opredeljujeta, gre za nedoločen pravni pojem, določitev vsebine nedoločenega pravnega pojma pa je materialnopravno vprašanje. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, ko je presodilo, da taksi prevozi niso nujne storitve. Nujna storitev v bistvu pomeni urgentna storitev, s katero bi bilo nevarno odlašati. Pri tem ni pomemben kriterij, da gre pri izvajalcu nujne storitve za pridobitno dejavnost. Prevoz s taksijem je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, za stranko lahko nujen, ni pa urgenten. Beseda "nujno" pomeni, da se z določeno storitvijo ne sme odlašati. Ni pa to mogoče trditi, da je taksi storitev tako nujna.