dovoljenost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu
Za pravno osebo mora izredno pravno sredstvo vložiti njen zakoniti zastopnik, ne pa njegov pooblaščenec, saj ta ne more pridobiti položaja zakonitega zastopnika pravne osebe. Ker je revizijo v imenu stranskega intervenienta vložila pooblaščenka, jo je sodišče pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da se pritožnik ne strinja z dejanskimi ugotovitvami nižjih sodišč in njuno pravno presojo, česar pa s pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče uveljavljati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - obseg sodnega varstva
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo glede zakonitosti odpovedi omejeno na presojo obstoja utemeljenega razloga za odpoved.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - razmerje med odpovedjo in disciplinskim postopkom
V primeru fizičnega napada delavca na direktorja delodajalca, ki sta ga sicer preprečili dve osebi, večjega števila hujših verbalnih groženj, ki so pri direktorju povzročile utemeljen strah, ob dodatni okoliščini, da je delavec že pred tem kazal izrazito napadalen odnos do vodstva tožene stranke, obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo delavcu neupravičeno omogočiti zagovor, oz. takšno okoliščino predstavlja prav takšen primer ravnanja delavca. Določba ZDR o pisni obdolžitvi pred zagovorom služi temu, da se delavec seznani z očitki kršitve pogodbenih in drugih obveznosti in pripravi svojo obrambo. Če obstajajo okoliščine, zaradi katerih od delodajalca ni upravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, odpade tudi namen in s tem potreba po posebni pisni obdolžitvi. Delodajalec se bo odločil za izvedbo disciplinskega postopka v primeru lažjih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti in pri tem že sam izhajal iz tega, da ne gre za kršitve, ki bi imele za posledico odpoved pogodbe, oz. za kršitve, ki niso takšne narave, da ne bi omogočale sodelovanje delavca v postopku in nadaljevanja pogodbenega razmerja z delavcem. Zato v tem primeru ni razlogov, zakaj delavcu ne bi omogočil zagovora (razen dveh izjem, ki sta določeni v 3. odstavku 177. člena ZDR) in mu pred zagovorom vročil pisne obdolžitve. Izhodišče v primeru izredne odpovedi je drugačno, teža kršitev in druge okoliščine (tudi v povezavi s prejšnjim in sedanjim obnašanjem delavca) pa takšne, da nakazujejo prenehanje pogodbenega razmerja (celo brez odpovednega roka). Prav zaradi tega razlikovanja je zakonodajalec v 2. odstavku 83. člena ZDR v primerih redne odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi predvidel tudi možnost, da delodajalec ne omogoči zagovora delavcu, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati, te izjeme pa ni določil v primeru disciplinskega postopka.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pravica do izbire pokojnine
Določba 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18.10.1991 manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Gre za osebe, ki dne 18.10.1991 niso izpolnjevale pogojev za pokojnino po vojaških predpisih, zaradi česar je zakon prav tej kategoriji zagotovil posebno varstvo. Namen zakona je bil zaščititi le te državljane Republike Slovenije. Zato so neutemeljene revizijske navedbe, da bi z upoštevanjem načela enakega obravnavanja v to kategorijo lahko uvrstili tudi tiste državljane Republike Slovenije, ki so dne 18.10.1991 že izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih. Izven okvirov priznanja pravice do pokojnine bivših vojaških zavarovancev po ZPIZVZ in mednarodnih sporazumih je potrebno izhajati iz tega, da je tožnik z uveljavitvijo pravice do pokojnine pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev s sedežem v Beogradu že izrabil svojo pravico do izbire pokojnine. Na to, kljub odsotnosti izrecnih določb v ZPIZ, kaže ureditev v Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Če bi bili namreč državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so že uveljavili pravico do pokojnin v kateri od republik nekdanje SFRJ, upravičeni kadarkoli namesto te pravice uveljavljati pravico do pokojnine v Republiki Sloveniji, potrebe po takšni zakonski ureditvi ne bi bilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Določili 47. in 88. člena ZDR nista povezani in urejata različne položaje. Postopanje delodajalca po 47. členu ZDR tudi v primeru obstoja poslovnega razloga, ne vpliva na obveznosti delodajalca po 88. in nadaljnjih členih ZDR in teh obveznosti ne izključuje. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z novim delom oz. novo ponujenim delovnim mestom. Tudi ponudba nove pogodbe v primeru ukinitve delovnega mesta je posledica prenehanja potreb po delu na starem delovnem mestu in ne obratno. Zato nesprejetje ponudbe delavca za zaposlitev na novem delovnem mestu po 47. členu ZDR ne pomeni, da je prenehala potreba po delu na starem delovnem mestu šele takrat in da se delodajalec šele takrat seznani s poslovnim razlogom.
ZUS člen 23, 59, 67, 72, 73. ZGO člen 33a. ZUN člen 56.
enotno dovoljenje za gradnjo - emisije in hrup
Iz obeh poročil strokovne in pooblaščene institucije, na katera je oprl upravni organ prve stopnje v obnovljenem postopku svojo odločitev, da se sporno enotno dovoljenje za gradnjo pusti v veljavi, izhaja, da so bile emisijske koncentracije in količine merjenih snovi bistveno nižje od predpisanih, dnevne ravni hrupa hrupnih virov v spornem objektu pa tudi v dovoljenih mejah.
opredelitev oblike odškodnine - odločanje v nasprotju z zahtevkom - prepoved reformatio in peius
Ker se je zoper odločbo upravnega organa prve stopnje pritožil samo tožnik, niso pa bili podani razlogi za spremembo odločbe v škodo tožnika iz 2. odstavka 244. člena ZUP 1986, je bila, glede na načelo o prepovedi reformatio in peius, odločitev tožene stranke pravilna.
lastniki podržavljenega premoženja - pravni nasledniki - vrednost podjetja
Ker je premet denacionalizacije v konkretnem primeru podjetje, je za določanje odškodnine bistvena le vrednost podržavljenega podjetja, ne pa okoliščina, da so ob podržavljenju podjetja njegovo premoženje predstavljale le premične stvari.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 174, 177, 177/3, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZTPDR člen 73.
povrnitev škode - odgovornost države - služenje vojaškega roka nesreča pri delu - kruhoreznica - poškodba prsta - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - malomarnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pri presoji odgovornosti za škodo, nastalo pri delu, se kot prispevek oškodovanca upošteva vsaka stopnja njegove krivde.
Poseganje z roko v notranjost delujoče kruhoreznice oziroma v področje rezila je v nasprotju z ravnanjem povprečno skrbnega človeka, ki je dolžan tudi sam skrbeti za lastno varnost pri delu.
načelo kontradiktornosti - načelo materialne resnice - pravice obrambe - dokazni postopek - dokazni predlog - prosta presoja dokazov - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga
Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora stranka navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje. Navedba obdolženca, da zagovor v določenem delu lahko potrdi njegov sošolec, ne more šteti za dokazni predlog.
denacionalizacija - valorizacija ob podržavljenju dane odškodnine - odškodnina, ki presega 30% vrednosti zemljišč - vračilo prejete odškodnine
Ker ob podržavljenju dana odškodnina presega 30% vrednosti zemljišč je prvostopni organ pravilno odločil, da se vrnejo upravičencu v naravi vsa kmetijska zemljišča, tožnica pa mora v skladu z določbo 1. odstavka 72. člena ZDen celotno dano odškodnino plačati Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - določitev deležev - odplačevanje posojila za nepremičnino - dovoljenost revizije - vrednost revizijsko izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
V skupno premoženje zakoncev spada tudi stanovanje, za katerega je tožnik sam odplačal del kredita po razvezi zakonske zveze.
Spor o deležih na skupnem premoženju, obračunska pravda in podlaga za določitev deležev ni matematični izračun dohodkov, ampak je celovita ocena vseh prispevkov zakoncev v zakonski zvezi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost - zahteva za izločitev - odločanje o zahtevi za izločitev - pravice obrambe - enakopravnost strank - dokazni predlog - predlog za izvedbo dokazov v obtožnici - kontradiktornost - pripombe k izvedenim dokazom - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga
Ko je podan predlog za izločitev, sodnik ali senat, ki postopa v zadevi, preizkusi formalne pogoje oziroma opravi presojo dovoljenosti zahteve; v vsebinsko presojo zahteve za izločitev pa se sme spustiti in jo zavreči le tedaj, če je iz vseh konkretnih okoliščin primera očitno, da je zahteva za izločitev podana izključno z namenom zavlačevanja postopka ali izpodkopavanja avtoritete sodišča.
ZDen člen 9, 11. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES)člen 295.
upravičenost do denacionalizacije - državljanstvo razlaščenca - uporaba določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti
Ker pravica do denacionalizacije ni pravica po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES), se upravičenost do denacionalizacije presoja po določbah ZDen, ki v 9. členu kot pogoj za upravičenost do denacionalizacije določa jugoslovansko državljanstvo ob podržavljenju.
stvarna pristojnost - razrešitev direktorice javnega gospodarskega zavoda - sklep upravnega odbora - soglasje vlade - dokončen akt
Posamični akt o razrešitvi, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ne more biti akt, ki je le eden izmed nujnih pogojev oziroma faz v postopku razrešitve, ki pa se konča v kasnejši fazi postopka z dokončnim posamičnim aktom, ki ima ustrezen uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk.
Haška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3.ZOR člen 200.
prometna nesreča v tujini - uporaba tujega prava - madžarsko pravo - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo niti po slovenskih razmerah ne sodi med prenizke odškodnine, za večjo prisojo pa v zbranih podatkih o madžarskem pravu in tudi glede na (izostale) navedbe same revizije ni nobene podlage.
ZPT člen 34, 34/2.ZUP člen 67, 138, 237. ZUS člen 60, 60/1-2, 77, 77/2-2.
turizem - organizacija, posredovanje in prodaja turističnih potovanj - licenca za opravljanje dejavnosti - delovne izkušnje
Dejstvo, da določena oseba po pogodbi o razporeditvi na delovno mesto direktorice dejansko ni pridobila po tej pogodbi nobenih delovnih izkušenj s področja organiziranja in prodaje turističnih potovanj, sploh ni bilo ugotovljeno. Ker gre za vprašanje, ki je odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, glede tega pa izpodbijana odločba tožene stranke nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti.