Delo v Avstriji, ki ga je tožnik opravljal od 31.7.1941 do 31.10.1944 na podlagi napotitve na delo preko Urada za delo (Arbeitsamt) in ki mu je bilo všteto v delovno dobo, se ne more šteti za delo delovnega deportiranca.
gostinstvo - obratovalni čas - soglasje organa - zbirna odločba
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predhodno dobiti soglasje istega organa, ki odloča o dovolitvi obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Soglasje je akt, ki se izda na podlagi udeležbe drugega organa v postopku. V obravnavanem primeru ne gre za tako imenovano zbirno odločbo v smislu 209. člena ZUP, saj noben predpis ne določa, da mora pri odločanju o obratovalnem času sodelovati kakšen drug organ in da je odločitev vezana na njegovo soglasje. Če pa o zadevi odloča isti organ (ne glede na posebno rubriko v prijavitvenem obrazcu), ugoditveni del odločbe implicira soglasje, zavrnitveni del pa implicira odklonitev soglasja. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova vloga nepopolna in da bi ga moral prvostopni organ pozvati, naj predloži vlogi še ustrezno soglasje. Po presoji pritožbenega sodišča pravila upravnega postopka niso bila kršena in bi moralo zato sodišče prve stopnje o zadevi odločiti po vsebini. Zato ni bilo podlage za ugoditev tožbi iz procesnih razlogov, kot je to storilo sodišče, saj je s tem napačno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15, 15/4. ZDDPO člen 18, 18/1. ZUS člen 16, 16/1, 23, 23/1, 60, 60/1, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2, 77/2-3.ZPP člen 154, 154/2, 350, 350/2.
davki - davek od dobička pravnih oseb - ugotavljanje odhodka - povezane pravne osebe - najemna pogodba - transferne cene - metodologija za ugotavljanje tržnih cen - preizkus po uradni dolžnosti - zamudne obresti - odločba ustavnega sodišča
Če gre za povezane pravne osebe, se pri ugotavljanju odhodka davčnega zavezanca upoštevajo transferne cene s povezano pravno osebo največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.
davek od dobička pravnih oseb - prometni davek - zamudne obresti
Če se po opravljenem inšpekcijskem pregledu izda nova odmerna odločba, začnejo zamudne obresti teči od dneva izvršljivosti te nove odmerne odločbe. Če davčni zavezanec vrne del kupljenega blaga dobavitelju, je to nov poslovni dogodek, ki ga mora izkazati z ustreznimi listinami in v knjigovodskih evidencah. Davčno upošteven je le znesek, ki je razviden iz verodostojnih listin in knjigovodskih evidenc. Popravek napak v knjigovodskih evidencah po oddaji davčne napovedi oziroma izdaji prvostopne odmerne odločbe ni več mogoč.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - spor polne jurisdikcije
Tožniku je bilo v upravnem sporu ugodeno in zato je njegov očitek, da je sodba zaradi tega napačna, ker sodišče ni odločilo o sami stvari, neutemeljen. Ker je sodišče ugotovilo, da je napačna materialnopravna podlaga, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, o zadevi ni moglo odločiti, saj tožena stranka ni ugotavljala relevantnega dejanskega stanja, na podlagi katerega bi morala uporabiti pravilni materialni predpis. Zato tudi ni bilo pogojev za opravo glavne obravnave, saj je sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe presodilo le njeno zakonitost in ker je to storilo na nejavni seji, to ni vplivalo na pravilnost odločitve.
ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi Standard 4, 16, 17, 18. ZDavP člen 27, 39. ZUS člen 73.
davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - zmanjšanje davčne osnove - casa sconti in super rabati
Davčni zavezanec mora o svojem poslovanju voditi predpisane knjigovodske evidence na podlagi pristnih in verodostojnih knjigovodskih listin, sicer poslovni dogodki niso davčno upoštevni. Če prihodki davčnega zavezanca niso izkazani z verodostojno knjigovodsko listino (temeljnica namreč to ni), se davčna osnova ugotovi z oceno na podlagi izvenknjigovodske evidence, to je na podlagi dejanskih dokumentov. Če ti ne vsebujejo casa sconta in super rabatov, jih ni mogoče upoštevati.
ZAzil člen 8, 8/1, 25, 25/2, 34, 34/1, 35, 35/1, 35/2, 35/2-1, 36, 36/2-1, 36/5.ZUP člen 144. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - pospešeni postopek - zloraba oziroma zavajanje postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije - skrajšani ugotovitveni postopek
Za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka se šteje tudi, če je prošnja za azil vložena zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je tudi takrat, kadar prosilec vloži prošnjo za azil šele četrti dan bivanja v Centru za tujce, kamor je nastanjen zaradi odstranitve iz Slovenije in je ves čas pod nadzorom organov, pri katerih prošnjo lahko vloži. Že eden od razlogov iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil je dovolj za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku, zato prvostopnemu sodišču ni bilo treba ugotavljati pogojev za zavrnitev prošnje za azil na drugih pravnih podlagah.
ZDR (1990) člen 11, 12, 100, 100/1, 100/1-9. ZTPDR člen 17.
prenehanje delovnega razmerja - sklep o razporeditvi - dokončen sklep - podpis pogodbe o zaposlitvi
Po določilih ZDR/90 in ZTPDR je bil razlog za odpoved delovnega razmerja, da delavec ni hotel delati na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen z dokončnim sklepom o razporeditvi, ne pa nepodpis pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec sploh ni sprejel sklepa o razporeditvi, delavec pa predloga nove pogodbe o zaposlitvi ni podpisal, je ostala v veljavi dotedanja pogodba o zaposlitvi.
zaposlovanje - uvrstitev v evidenco brezposelnih oseb - lastnik podjetja - zajamčeno nadomestilo osebnega dohodka
Po določbi 16. člena ZZZPB se je štel za brezposelno osebo iskalec zaposlitve, ki ni lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživljala, s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka. Ker je bila tožnica v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposlitve lastnica (aktivnega) podjetja in je v letu 1996 dobila izplačano plačo, s katero se je lahko preživljala in ki je bila tudi višja od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka, ni bilo potrebno ugotavljati še dohodka podjetja samega.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pisno opozorilo
Če delodajalec v smislu 1. odstavka 83. člena ZDR delavca zaradi določenih ravnanj pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, to še ne pomeni, da mu zaradi podobnih ravnanj kasneje ne bi mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če ugotovi, da je dejanski razlog za delavčeva neustrezna ravnanja njegova nesposobnost, ne pa zavestne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti.
ZObr člen 96, 96/3. KPND člen 38. Direktiva Sveta št. 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - pogodbena kazen
Preizkus zakonitosti odločitve o nedopuščeni reviziji je omejen na tiste odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč, na katere se pritožnik izrecno sklicuje. Splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi ni mogoče upoštevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu - odpravnina
Delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu je delodajalec zagotovil možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, drugi delodajalec pa se je v pogodbi o zaposlitvi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma glede na neprekinjeno delovno dobo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v času odpovednega roka - neopravičen izostanek z dela - odpovedni rok
V odpovednem roku delavec in delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, razen če zakon izrecno ne določa drugače. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi tekom odpovednega roka, če obstajajo razlogi za izredno odpoved iz 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače – odpravnina - prisilna poravnava
Tožnici v treh zaporednih mesecih ni bila izplačana plača ob dogovorjenem roku, kar je po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo, na določen plačilni dan. Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, ima delavec možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavca po 112. členu ZDR ne vpliva, le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.
pogodba o zaposlitvi - podpis pogodbe - izpodbojnost pogodbe - strah - dejansko vprašanje
Utemeljen strah mora biti povezan z nedopustno grožnjo. Bistvena napaka volje, ki jo povzroči takšna grožnja, je povezana s strahom in ne z grožnjo samo, saj ljudje na grožnje reagirajo različno. Šele intenziven in utemeljen strah v posledici nedopustne grožnje lahko vpliva na oblikovanje poslovne volje. Prav takšen strah (pravno je mogoče upoštevati le utemeljen strah, ki je podan v primeru, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega - 2. odstavek 45. člena OZ) lahko omejuje stranko v njeni svobodi pri sprejemanju odločitev, zaradi česar lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Kako so potekali dogodki pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto namestnika poslovodje, katere se razveljavitev zahteva, kakšne so bile ostale okoliščine in kako so ti dogodki in okoliščine vplivali na tožnikovo sposobnost, da oblikuje in izrazi svojo voljo pri podpisu pogodbe, je dejansko vprašanje.