ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 41. ZDavP člen 27, 27/1, 202. ZGD člen 50, 50/1. Slovenski računovodski standardi Standard 21.1, 21.9. ZDoh člen 16. ZUS člen 23, 23/1, 60, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2-3.ZPP člen 154, 154/2.
davki in prispevki - davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - verodostojna listina - bonitete delavcem
Zamudne obresti za davčni dolg začnejo teči od dneva izvršljivosti odmerne odločbe, če gre za odmero na podlagi inšpekcijskega pregleda od izvršljivosti te nove odmerne odločbe. Če davčni zavezanec nima verodostojne listine o poslovnem dogodku, se ta pri ugotavljanju davčne osnove ne upošteva. V takem primeru se ne presoja, ali je tak poslovni dogodek poslovno potreben strošek. Bonitete delavcem ali direktorjem niso poslovno potreben strošek. Upoštevati jih je treba v dohodnini teh oseb. Davčni inšpektor odreja ukrepe za odpravo nepravilnosti in ni davčni svetovalec.
gostinstvo - obratovalni čas - soglasje organa - zbirna odločba
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predhodno dobiti soglasje istega organa, ki odloča o dovolitvi obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Soglasje je akt, ki se izda na podlagi udeležbe drugega organa v postopku. V obravnavanem primeru ne gre za tako imenovano zbirno odločbo v smislu 209. člena ZUP, saj noben predpis ne določa, da mora pri odločanju o obratovalnem času sodelovati kakšen drug organ in da je odločitev vezana na njegovo soglasje. Če pa o zadevi odloča isti organ (ne glede na posebno rubriko v prijavitvenem obrazcu), ugoditveni del odločbe implicira soglasje, zavrnitveni del pa implicira odklonitev soglasja. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožnikova vloga nepopolna in da bi ga moral prvostopni organ pozvati, naj predloži vlogi še ustrezno soglasje. Po presoji pritožbenega sodišča pravila upravnega postopka niso bila kršena in bi moralo zato sodišče prve stopnje o zadevi odločiti po vsebini. Zato ni bilo podlage za ugoditev tožbi iz procesnih razlogov, kot je to storilo sodišče, saj je s tem napačno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS.
davek od dobička pravnih oseb - prometni davek - zamudne obresti
Če se po opravljenem inšpekcijskem pregledu izda nova odmerna odločba, začnejo zamudne obresti teči od dneva izvršljivosti te nove odmerne odločbe. Če davčni zavezanec vrne del kupljenega blaga dobavitelju, je to nov poslovni dogodek, ki ga mora izkazati z ustreznimi listinami in v knjigovodskih evidencah. Davčno upošteven je le znesek, ki je razviden iz verodostojnih listin in knjigovodskih evidenc. Popravek napak v knjigovodskih evidencah po oddaji davčne napovedi oziroma izdaji prvostopne odmerne odločbe ni več mogoč.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15, 15/4. ZDDPO člen 18, 18/1. ZUS člen 16, 16/1, 23, 23/1, 60, 60/1, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2, 77/2-3.ZPP člen 154, 154/2, 350, 350/2.
davki - davek od dobička pravnih oseb - ugotavljanje odhodka - povezane pravne osebe - najemna pogodba - transferne cene - metodologija za ugotavljanje tržnih cen - preizkus po uradni dolžnosti - zamudne obresti - odločba ustavnega sodišča
Če gre za povezane pravne osebe, se pri ugotavljanju odhodka davčnega zavezanca upoštevajo transferne cene s povezano pravno osebo največ do višine povprečnih cen, ki veljajo za določeno vrsto blaga ali storitev na domačem ali primerljivem tujem trgu.
ZAzil člen 8, 8/1, 25, 25/2, 34, 34/1, 35, 35/1, 35/2, 35/2-1, 36, 36/2-1, 36/5.ZUP člen 144. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - pospešeni postopek - zloraba oziroma zavajanje postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije - skrajšani ugotovitveni postopek
Za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka se šteje tudi, če je prošnja za azil vložena zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije. To pa je tudi takrat, kadar prosilec vloži prošnjo za azil šele četrti dan bivanja v Centru za tujce, kamor je nastanjen zaradi odstranitve iz Slovenije in je ves čas pod nadzorom organov, pri katerih prošnjo lahko vloži. Že eden od razlogov iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil je dovolj za zavrnitev prošnje za azil v pospešenem postopku, zato prvostopnemu sodišču ni bilo treba ugotavljati pogojev za zavrnitev prošnje za azil na drugih pravnih podlagah.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - spor polne jurisdikcije
Tožniku je bilo v upravnem sporu ugodeno in zato je njegov očitek, da je sodba zaradi tega napačna, ker sodišče ni odločilo o sami stvari, neutemeljen. Ker je sodišče ugotovilo, da je napačna materialnopravna podlaga, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, o zadevi ni moglo odločiti, saj tožena stranka ni ugotavljala relevantnega dejanskega stanja, na podlagi katerega bi morala uporabiti pravilni materialni predpis. Zato tudi ni bilo pogojev za opravo glavne obravnave, saj je sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe presodilo le njeno zakonitost in ker je to storilo na nejavni seji, to ni vplivalo na pravilnost odločitve.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu - odpravnina
Delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga (ali razloga nesposobnosti), nima pravice do odpravnine, če mu je delodajalec zagotovil možnost sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, drugi delodajalec pa se je v pogodbi o zaposlitvi zavezal delavcu priznavati pravice, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, tudi glede na delovno dobo pri prvem delodajalcu oziroma glede na neprekinjeno delovno dobo.
dovoljenost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu
Za pravno osebo mora izredno pravno sredstvo vložiti njen zakoniti zastopnik, ne pa njegov pooblaščenec, saj ta ne more pridobiti položaja zakonitega zastopnika pravne osebe. Ker je revizijo v imenu stranskega intervenienta vložila pooblaščenka, jo je sodišče pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pisno opozorilo
Če delodajalec v smislu 1. odstavka 83. člena ZDR delavca zaradi določenih ravnanj pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, to še ne pomeni, da mu zaradi podobnih ravnanj kasneje ne bi mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če ugotovi, da je dejanski razlog za delavčeva neustrezna ravnanja njegova nesposobnost, ne pa zavestne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti.
ZObr člen 96, 96/3. KPND člen 38. Direktiva Sveta št. 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - obseg sodnega varstva
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo glede zakonitosti odpovedi omejeno na presojo obstoja utemeljenega razloga za odpoved.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - pogodbena kazen
Preizkus zakonitosti odločitve o nedopuščeni reviziji je omejen na tiste odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in višjih sodišč, na katere se pritožnik izrecno sklicuje. Splošnih in nedokazanih trditev o neenotni sodni praksi ni mogoče upoštevati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače – odpravnina - prisilna poravnava
Tožnici v treh zaporednih mesecih ni bila izplačana plača ob dogovorjenem roku, kar je po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo, na določen plačilni dan. Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, ima delavec možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavca po 112. členu ZDR ne vpliva, le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v času odpovednega roka - neopravičen izostanek z dela - odpovedni rok
V odpovednem roku delavec in delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, razen če zakon izrecno ne določa drugače. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi tekom odpovednega roka, če obstajajo razlogi za izredno odpoved iz 111. člena ZDR.