Toženec se je do doktrinarne trditve izvedenca, da stiki v zaporu niso primerni, torej opredelil. Z očitkom, da izvedenec ni upošteval tega, da so v zaporu posebni prostori za obiske in da je tam tudi posebna socialna služba, pa je odprl pot nadaljnji procesni obravnavi spornega vprašanja. V skladu z pravilom o tem, kdaj je treba izvedenca tudi zaslišati na obravnavi, bi torej sodišče prve stopnje moralo izvedenca povabiti na glavno obravnavo ter strankam omogočiti, da mu zastavljajo vprašanja in terjajo pojasnila. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP.
ZKZ člen 68, 68/1. ZST člen 11, 11/3. ZUS člen 68, 74.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev določena v posebnem zakonu
Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati (njegov sklep o plačilu sodnih taks je pritožbeno sodišče razveljavilo) določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ (Ur.l. SRS, št. 1/79, 4/79 - popr. 11/81, 1/86, p.b. 17/86), v zvezi z določbo 3. odstavka 11. člena ZST, po kateri se sodne takse ne plačajo v primeru, kadar tako določa poseben zakon. ZKZ pa je ta poseben zakon, saj ga je sodišče prve stopnje uporabilo pri odločanju o glavni stvari: komasacija - nova razdelitev.
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka in skrb za otrokove koristi - pravica do ustaljenega okolja - višina preživnine - stiki z otrokom
Uporaba določbe 5.a člena ZZZDR o skrbi za otrokove koristi terja ugotovitev, da v sklop teh koristi spada tudi pravica do mirnega in ustaljenega okolja. Kadar so lastnosti obeh staršev takšne, da nobenemu od njiju ni mogoče očitati zanemarjanja otroka, niti dejstva, da bi zaradi svojih osebnih lastnosti bil kot roditelj neprimeren in kadar ima otrok pri enem od roditeljev urejene pogoje bivanja, pri čemer je vživet v okolje, ki ga je navajen, bi premeščanje v drugo okolje z dodelitvijo drugemu roditelju ne bilo v otrokovo korist.
Toženčeva revizijska trditev, da je tožnica umrla po izdaji prvostopenjske sodbe, nima nikakršnega vpliva na materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe. S časovnimi mejami pravnomočnosti sodbe so namreč zajeta le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Že po naravi stvari ni mogoče z začasno odredbo, tako kot je zahteval tožnik, na ta način začasno urediti stanja. V zahtevi za izdajo začasne odredbe je namreč tožnik zahteval ravno to, kar mu je bilo v upravnem postopku z odločbo tožene stranke zavrnjeno.
Tožnikovo osebno prepričanje, pa čeprav ima tožnik kot zdravnik določeno strokovno znanje s tega področja, ne zadostuje za ugoditev tožbenemu zahtevku, tako kot ne zadostuje za njegovo zavrnitev nasprotno prepričanje toženke, ki je profesionalna zdravstvena organizacija. Do potrebnega prepričanja mora priti sodišče, ki v zadevi odloča. Ker pa sodišče s potrebnim strokovnim znanjem ne razpolaga, mu v takih primerih pomagajo strokovnimi pomočniki oziroma sodni izvedenci. Zato je sodišče tudi v tej pravdni zadevi postavilo tri izvedence, enega od njih pa v ponovljenem postopku še dodatno zaslišalo na naroku. Skladno mnenje vseh treh izvedencev je bilo, da so toženkini zdravniki ravnali pravilno in tudi z zahtevano profesionalno skrbnostjo, ko so glede na tožnikovo zdravstveno stanje, potek njegove bolezni in učinkovanje zdravila, ki ga je do takrat prejemal, odločili, da zdravljenja ne bodo spremenili.
URS člen 35.ZOR člen 154, 154/1, 200, 206, 206/1, 414.
zahteva za varstvo zakonitosti - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - solidarna odgovornost - varstvo osebnostnih pravic - pretrganje vzročne zveze - odškodninska odgovornost - pravica do lastne podobe - javna objava fotografije
Sklepu o odškodninski soodgovornosti avtorja objavljenih fotografij s podobo tožnice ni v napoto dejstvo, da je tožnica umaknila tožbo zoper izdelovalca spornega reklamnega materiala s tožničino podobo (v delu glede zahtevka za plačilo odškodnine) in ki ga vrhovno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti ponuja kot razlog za pretrganje vzročne zveze med ravnanjem avtorja fotografij in tožnici nastalo škodo. Pritrditev razlogovanju v zahtevi bi izničila učinke solidarnosti, uzakonjene v primerih več povzročiteljev iste škode, ki se kažejo v oškodovancu na razpolago dani možnosti uveljavljanja celotnega poplačila od kateregakoli izmed več solidarnih zavezancev (414. člen ZOR).
ZureP-1 člen 174, 177.ZSZ člen 3, 18, 22, 22/2, 32.
razlastitev - stavbno zemljišče - javni interes - predpisi, ki jih je treba uporabiti
Če razlastitveni postopek še ni bil pravnomočno končan pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora, za presojo utemeljenosti razlastitvene zahteve pridejo v poštev le prejšnji predpisi.
Fakturi je mogoče odreči lastnost verodostojne listine, na podlagi katere je mogoče predlagati izvršbo, le z argumentom teleološke redukcije. Okoliščina, da je bila faktura izdana v zvezi s poslom, ki ne predstavlja v registru vpisane dejavnosti gospodarske družbe, ne utemeljuje uporabe tega argumenta.
ZOR člen 10.ZD člen 120.OZ člen 564, 568, 568/2.ZPP člen 12, 337, 337/1.
preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - pomoč prava neuki stranki - pritožba - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Čeprav sklenitev pogodbe, kot sta jo sklenili stranki, ni bila izrecno urejena niti v ZD niti v ZOR, pa so se lahko in so se v stvarnosti tudi dejansko sklepale. ZOR namreč ni določil zaprtega sistema pogodb, nasprotno, v svojem 10. členu je kot eno temeljnih načel določil prav načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij. V sodni praksi so se take pogodbe poimenovale za preužitkarske pogodbe, možnost njihove razveze zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pa se je po večinskem stališču presojala po 120. členu ZD.
Prvo sodišče je tožnici na naroku svetovalo, naj se obrne na strokovno pomoč, če pa jo odklanja, naj se izjasni o določenih trditvah in predlaga relevantne dokaze. Tožnica ni pojasnila, da je slabega premoženjskega stanja in ne zmore plačati odvetnika, zato je sodišče ni bilo dolžno poučiti o drugih možnostih.
Dolžnost pojasniti uveljavljanje novih dokazov v pritožbi velja za vsako stranko, torej tudi tisto, ki nima oziroma v postopku na prvi stopnji ni imela pooblaščenca.
plačilo avtorskega honorarja - pravna narava terjatve - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist
Zahtevek avtorja filma, da mu televizija plača avtorski honorar v zvezi s predvajanjem filma (s katerim je bilo poseženo v njegove materialne avtorske pravice), predstavlja po svoji vsebini zahtevo, da mu toženka nadomesti korist, ki jo je imela v zvezi s predvajanjem filma.
ZUS člen 72, 72/3, 74.ZPP člen 339, 339/2-14.ZDEN člen 19, 19/1-3.ZPVAS člen 8, 8/3.
vrnitev premoženja agrarne skupnosti - izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo - bistvena kršitev določb postopka
Če je izrek sodbe v nasprotju z njeno obrazložitvijo, takšne sodbe ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (3. odstavek 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 350, 350/2.URS člen 12.
bistvena kršitev določil pravdnega postopka pred sodiščema prve in druge stopnje - pomanjkljivosti sodbe - nejasni razlogi o izvedbi in oceni pomembnega dokaza - pomanjkljiv preizkus uradno upoštevnih procesnih kršitev - pravica do enakega varstva pravic
Trditev o plačilu vtoževane terjatve je nedvomno bistvenega pomena za pravdo, zato je lahko tak tudi o tej trditvi ponujeni dokaz. Razlogi prvostopenjskega sodišča o plačilu dolga in listini pod B2 so taki, da jim je mogoče zaradi njihove nejasnosti glede okoliščine, ali je bil ta dokaz sploh izveden in zaradi pavšalnosti morebitne dokazne ocene ponujene listine očitati tako pomanjkljivost, da zaradi nje prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti. V postopku na prvi stopnji je torej prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti, saj je našteta v drugem odstavku 350. člena ZPP. Zato je presoja pritožbenega sodišča o neobstoju uradno upoštevnih procesnih kršitev posledica pomanjkljivo opravljenega uradnega preizkusa, kar tudi pomeni procesno kršitev.
dejanska podlaga sodbe - pravilna uporaba materialnega prava - trditveno breme - trditveno gradivo - izpovedba stranke - sklepčnost tožbe - meje pritožbenega preizkusa
Pritožbeno sodišče opravi materialnopravni preizkus odločitve prvega sodišča glede na dejansko podlago sodbe. Pri tem v skladu s 355. členom ZPP pazi tudi na to, da zaradi napačne uporabe materialnega prava ne bi ostal kak del trditvene podlage neizčrpan. Pri tem upošteva le s strani tožnika zatrjevana dejstva, ni pa se dolžno (in se tudi ne sme) spuščati v dokazno gradivo (zapisniki o izpovedbah).
ZDen člen 60.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-9. ZUS člen 73.
denacionalizacija - obnova postopka - stranka v postopku - zakupnik zemljišča
Tožniku pravnega položaja stranke v denacionalizacijskem postopku ne daje položaj nekdanjega zakupnika tega zemljišča, pa tudi ne okoliščina, da je želel navedeno zemljišče odkupiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZDDPO člen 11, 12, 12/1, 41. ZDavP člen 27, 27/1, 202. ZGD člen 50, 50/1. Slovenski računovodski standardi Standard 21.1, 21.9. ZDoh člen 16. ZUS člen 23, 23/1, 60, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2-3.ZPP člen 154, 154/2.
davki in prispevki - davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - verodostojna listina - bonitete delavcem
Zamudne obresti za davčni dolg začnejo teči od dneva izvršljivosti odmerne odločbe, če gre za odmero na podlagi inšpekcijskega pregleda od izvršljivosti te nove odmerne odločbe. Če davčni zavezanec nima verodostojne listine o poslovnem dogodku, se ta pri ugotavljanju davčne osnove ne upošteva. V takem primeru se ne presoja, ali je tak poslovni dogodek poslovno potreben strošek. Bonitete delavcem ali direktorjem niso poslovno potreben strošek. Upoštevati jih je treba v dohodnini teh oseb. Davčni inšpektor odreja ukrepe za odpravo nepravilnosti in ni davčni svetovalec.