davek na dodano vrednost - določitev kraja obdavčitve storitve - storitve trgovskega zastopanja ali intelektualne storitve
Storitve, za katere velja, da so opravljene (oziroma obdavčene) tam, kjer ima naročnik storitve sedež, so taksativno naštete v 3. odstavku 17. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. SRS, št. 89/98).
Ker je tožnik v Sloveniji že vse od leta 1992, pa čeprav je tu prebival do leta 2002 le na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje, je enoletni rok za zamenjavo tujega dovoljenja za slovenskega potekel eno leto po uveljavitvi ZVCP to je 1.5.1999, saj ZVCP ne razlikuje prebivanja tujca v Sloveniji glede na obliko dovoljenja za prebivanje.
ZAzil člen 24, 29, 29/2, 29/5, 35, 35/2-1, 35/2-2. ZUS člen 14, 14/3, 72, 72/4, 72/5, 73.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - tožbena novota
Ker tožnik v prošnji za azil ni navajal, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi vere, temveč je to začel navajati šele v tožbi, je to nedopustna tožbena novota, saj ni pojasnil, zakaj tega ni navedel že prej. Prvostopno sodišče je torej odločilo pravilno in zakonito, ko je potrdilo odločbo tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo za azil zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem azilnem postopku, ker je iz nje očitno, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan v smislu ZAzil.
ZUS člen 73. ZUN člen 29, 29/4, 55, 55/2, 56. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
lokacijsko dovoljenje - soglasja pristojnih organov - vsebinska presoja soglasja - obnova postopka - položaj stranke
Za presojo pogoja, da je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, je v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986) pomembno, ali materialni predpisi, ki urejajo posamezno pravno področje, dajejo predlagatelju obnove pravice oziroma upravičenja, ki bi bila lahko z izdajo upravne odločbe kršena.
stvarna pristojnost - prispevki za pokojninsko zavarovanje
Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP, ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso določene, mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje in ne med javne telekomunikacijske storitve.
Oceno stopnje ogroženosti prosilca za azil oziroma njegovi izpostavljenosti dejanjem preganjanja v smislu Ženevske konvencije in Direktive Sveta ES št. 2004/83/ES lahko pristojni organ sprejme le v rednem azilnem postopku na podlagi 1. odstavka 35. člena ZAzil.
V postopku prisilne izterjave sodnih taks zavezanec ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo upravno zadevo, ki je bila presojana v upravnem sporu, iz katerega obveznost plačila sodnih taks izhaja, in tudi ne same odmere sodnih taks.
odmera - opomin - zahteva za izdajo odločbe - prisilna izterjava
Če zavezanec za plačilo sodnih taks ugovarja opominu sodišča, da naj takse plača, se šteje, da je zahteval izdajo odločbe o odmeri sodne takse. V postopku prisilne izterjave sodne takse ni mogoče uspešno uveljaviti razlogov za izpodbijanje odločbe o upravni stvari oziroma odločbe o odmeri sodne takse.
ZUP (1986) člen 49, 249, 256.SZ-1 člen 22. ZUS člen 84, 84/1.
obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj - skupnost stanovalcev - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je pravni prednik predlagateljic obnove postopka pridobil lastninsko pravico na stavbi, na katero se nanaša gradbeno dovoljenje, po izdaji gradbenega dovoljenja, pravni naslednici v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nista varovali niti lastninske pravice, niti svojih upravičenj po ZIKS. Zato nista upravičeni predlagateljici obnove postopka.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010589
ZZZDR člen 51, 51/2. ZTLR člen 21.
solastninska pravica na stanovanju - pridobitev stanovanjske pravice – prispevek k pridobitvi skupnega premoženja – vlaganja v nepremičnino – stvarnopravne posledice vlaganj
Po tožniku zatrjevan prispevek k pridobitvi toženkine stanovanjske pravice (s priskrbitvijo dveh lažnih potrdil in s podkupovanjem) bi utegnil biti upošteven le v morebitnem kazenskem postopku zoper njega, zanesljivo pa to ne more biti upošteven prispevek k pridobitvi skupnega premoženja v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR.
Vlaganja, ki niti po trditvah tožnika niso privedla do stvaritve nove stvari ali novega dela prejšnje stvari ne morejo imeti stvarnopravnih posledic v pomenu določbe 21. in naslednjih členov tedaj veljavnega ZTLR.
Toženčeva revizijska trditev, da je tožnica umrla po izdaji prvostopenjske sodbe, nima nikakršnega vpliva na materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe. S časovnimi mejami pravnomočnosti sodbe so namreč zajeta le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost bližnjega kot pravni standard - duševne bolečine očeta in matere
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Priznavanje duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti svojca kot pravno priznane škode pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da imajo pravico do odškodnine samo neposredni oškodovanci. Določba tretjega odstavka 201. člena ZOR, po kateri imajo zakonec, otroci in starši pravico do odškodnine za svoje duševne bolečine v primeru posebno težke invalidnosti svojca, je zato izjema, ki je na eni strani omejila že sam krog posrednih oškodovancev, na drugi strani pa opredelila pravni standard stanja njihovega svojca kot posebno težko invalidnost. Pogoj za priznanje odškodnine iz tega naslova ni samo invalidnost, tudi ne samo težka invalidnost, pač pa mora iti za posebno težko invalidnost. Ker gre za izjemo, mora biti pristop pri uporabi tega pravnega standarda restriktiven.
ZOR člen 10.ZD člen 120.OZ člen 564, 568, 568/2.ZPP člen 12, 337, 337/1.
preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - pomoč prava neuki stranki - pritožba - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Čeprav sklenitev pogodbe, kot sta jo sklenili stranki, ni bila izrecno urejena niti v ZD niti v ZOR, pa so se lahko in so se v stvarnosti tudi dejansko sklepale. ZOR namreč ni določil zaprtega sistema pogodb, nasprotno, v svojem 10. členu je kot eno temeljnih načel določil prav načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij. V sodni praksi so se take pogodbe poimenovale za preužitkarske pogodbe, možnost njihove razveze zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pa se je po večinskem stališču presojala po 120. členu ZD.
Prvo sodišče je tožnici na naroku svetovalo, naj se obrne na strokovno pomoč, če pa jo odklanja, naj se izjasni o določenih trditvah in predlaga relevantne dokaze. Tožnica ni pojasnila, da je slabega premoženjskega stanja in ne zmore plačati odvetnika, zato je sodišče ni bilo dolžno poučiti o drugih možnostih.
Dolžnost pojasniti uveljavljanje novih dokazov v pritožbi velja za vsako stranko, torej tudi tisto, ki nima oziroma v postopku na prvi stopnji ni imela pooblaščenca.
dejanska podlaga sodbe - pravilna uporaba materialnega prava - trditveno breme - trditveno gradivo - izpovedba stranke - sklepčnost tožbe - meje pritožbenega preizkusa
Pritožbeno sodišče opravi materialnopravni preizkus odločitve prvega sodišča glede na dejansko podlago sodbe. Pri tem v skladu s 355. členom ZPP pazi tudi na to, da zaradi napačne uporabe materialnega prava ne bi ostal kak del trditvene podlage neizčrpan. Pri tem upošteva le s strani tožnika zatrjevana dejstva, ni pa se dolžno (in se tudi ne sme) spuščati v dokazno gradivo (zapisniki o izpovedbah).
Statusno preoblikovanje vrtca, ki je bil ustanovljen kot samostojni javni zavod v enoto šole, ni v nasprotju s predpisi. Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja namreč določa, da se javni vrtec lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali se organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge osebe javnega prava, kar je tudi šola.
ZUS člen 16, 23, 59, 72, 73.ZDT člen 35, 36, 37.ZPP člen 163, 165.
začasna premestitev državnega tožilca
Glede na centraliziranost in hierarhično organiziranost državnega tožilstva in s tem povezano mobilnost državnih tožilcev zaradi izvajanja z ustavo in zakoni določenih nalog, je v pristojnosti generalnega državnega tožilca, da odredi začasno premestitev državnega tožilca na opravljanje funkcije v drugo državno tožilstvo, če to narekujejo okoliščine v 1. odstavku 36. člena ZDT. Ugotavljanje in presoja teh okoliščin pa je v pristojnosti generalnega državnega tožilca RS.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/3. ZUS člen 60,60/1-4, 77, 77/2-3.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišč - komunalna opremljenost - oddaljenost od javne dovozne ceste - pravna domneva
Za pravno domnevo iz 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja je dovolj, da se v 60 m pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča.
Toženec se je do doktrinarne trditve izvedenca, da stiki v zaporu niso primerni, torej opredelil. Z očitkom, da izvedenec ni upošteval tega, da so v zaporu posebni prostori za obiske in da je tam tudi posebna socialna služba, pa je odprl pot nadaljnji procesni obravnavi spornega vprašanja. V skladu z pravilom o tem, kdaj je treba izvedenca tudi zaslišati na obravnavi, bi torej sodišče prve stopnje moralo izvedenca povabiti na glavno obravnavo ter strankam omogočiti, da mu zastavljajo vprašanja in terjajo pojasnila. Ker tega ni storilo, je ravnalo v nasprotju z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP.