ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-3, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
azil - pospešeni ali redni postopek - okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
Ker je tožnik že v prošnji za azil kot razlog za zapustitev izvorne države navedel okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje v smislu ZAzil, tožena stranka ni imela podlage v 2. alineji 2. odstavka 35. člena ZAzil, da je o tožnikovi prošnji odločala v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
Ker je tožnik v Sloveniji že vse od leta 1992, pa čeprav je tu prebival do leta 2002 le na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje, je enoletni rok za zamenjavo tujega dovoljenja za slovenskega potekel eno leto po uveljavitvi ZVCP to je 1.5.1999, saj ZVCP ne razlikuje prebivanja tujca v Sloveniji glede na obliko dovoljenja za prebivanje.
Na podlagi izpiska iz uradne evidence, ki je opremljen z uradnim žigom in podpisom uradne osebe, in ki je zato javna listina, je pritožbeno sodišče štelo, da je tožnik zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma umaknil prošnjo za azil. Zato je ustavilo azilni postopek, čeprav je že v pritožbeni fazi upravnega spora.
davek na dodano vrednost - določitev kraja obdavčitve storitve - storitve trgovskega zastopanja ali intelektualne storitve
Storitve, za katere velja, da so opravljene (oziroma obdavčene) tam, kjer ima naročnik storitve sedež, so taksativno naštete v 3. odstavku 17. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. SRS, št. 89/98).
Pravilo o dokaznem bremenu določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. Ker je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, je dokazno breme naloženo vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, ki mora ponuditi v postopku dokaze, da je bilo premoženje, ki naj bi se vrnilo, ob podržavljenju last upravičenca. Privatni seznam delnic in delniška knjiga, ki jih je predložila tožnica, ter izpovedba prič, ki so bile samo posredno seznanjene, da naj bi bil razlaščenec lastnik delnic podržavljene delniške družbe, niso pa vedeli ničesar povedati, kje so bile delnice shranjene oziroma deponirane, ne morejo biti dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bilo zahtevano premoženje in v kakšnem obsegu podržavljeno.
ZJU člen 6, 6/1-9, 25, 35, 39, 39/1, 60, 65, 65/5, 65/6, 80, 81, 81/3, 82, 82/2, 83, 83/2, 83/5, 83/7, 83/8, 153, 153/7, 194, 194/1, 197, 197/1, 197/3.ZLS člen 49.ZUP člen 4.ZDR člen 109. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.
razrešitev tajnika oziroma direktorja občinske uprave - odločba o razrešitvi - odločba o odpravnini, odškodnini - stvarna pristojnost
Tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave župan lahko razreši iz nekrivdnih razlogov. Z aktom o razrešitvi se ne odloča o odpravnini, odškodnini oziroma razliki med plačo, ki jo dobi na drugem delovnem mestu, ker se o tem odloča z drugim aktom, zoper katerega je dopustna pritožba na komisijo in zoper ta akt spor pred delovnim sodiščem, ne pa upravni spor.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje in ne med javne telekomunikacijske storitve.
stvarna pristojnost - prispevki za pokojninsko zavarovanje
Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP, ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso določene, mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
Pristojni organ mora preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.
ZUP (1986) člen 49, 249, 256.SZ-1 člen 22. ZUS člen 84, 84/1.
obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj - skupnost stanovalcev - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je pravni prednik predlagateljic obnove postopka pridobil lastninsko pravico na stavbi, na katero se nanaša gradbeno dovoljenje, po izdaji gradbenega dovoljenja, pravni naslednici v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nista varovali niti lastninske pravice, niti svojih upravičenj po ZIKS. Zato nista upravičeni predlagateljici obnove postopka.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost bližnjega kot pravni standard - duševne bolečine očeta in matere
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Priznavanje duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti svojca kot pravno priznane škode pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da imajo pravico do odškodnine samo neposredni oškodovanci. Določba tretjega odstavka 201. člena ZOR, po kateri imajo zakonec, otroci in starši pravico do odškodnine za svoje duševne bolečine v primeru posebno težke invalidnosti svojca, je zato izjema, ki je na eni strani omejila že sam krog posrednih oškodovancev, na drugi strani pa opredelila pravni standard stanja njihovega svojca kot posebno težko invalidnost. Pogoj za priznanje odškodnine iz tega naslova ni samo invalidnost, tudi ne samo težka invalidnost, pač pa mora iti za posebno težko invalidnost. Ker gre za izjemo, mora biti pristop pri uporabi tega pravnega standarda restriktiven.
Po ustaljeni sodni praksi samo potek časa in spremenjene valutne razmere nista utemeljen razlog za spremembo ocene vrednosti spornega predmeta. V obravnavani zadevi pa ni izpolnjen niti temeljni pogoj iz 3. odstavka 44. člena ZPP, da pride do tožnikove spremembe ocene vrednosti spornega predmeta na prvem naroku pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
ZUS člen 16, 23, 59, 72, 73.ZDT člen 35, 36, 37.ZPP člen 163, 165.
začasna premestitev državnega tožilca
Glede na centraliziranost in hierarhično organiziranost državnega tožilstva in s tem povezano mobilnost državnih tožilcev zaradi izvajanja z ustavo in zakoni določenih nalog, je v pristojnosti generalnega državnega tožilca, da odredi začasno premestitev državnega tožilca na opravljanje funkcije v drugo državno tožilstvo, če to narekujejo okoliščine v 1. odstavku 36. člena ZDT. Ugotavljanje in presoja teh okoliščin pa je v pristojnosti generalnega državnega tožilca RS.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010589
ZZZDR člen 51, 51/2. ZTLR člen 21.
solastninska pravica na stanovanju - pridobitev stanovanjske pravice – prispevek k pridobitvi skupnega premoženja – vlaganja v nepremičnino – stvarnopravne posledice vlaganj
Po tožniku zatrjevan prispevek k pridobitvi toženkine stanovanjske pravice (s priskrbitvijo dveh lažnih potrdil in s podkupovanjem) bi utegnil biti upošteven le v morebitnem kazenskem postopku zoper njega, zanesljivo pa to ne more biti upošteven prispevek k pridobitvi skupnega premoženja v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR.
Vlaganja, ki niti po trditvah tožnika niso privedla do stvaritve nove stvari ali novega dela prejšnje stvari ne morejo imeti stvarnopravnih posledic v pomenu določbe 21. in naslednjih členov tedaj veljavnega ZTLR.
Statusno preoblikovanje vrtca, ki je bil ustanovljen kot samostojni javni zavod v enoto šole, ni v nasprotju s predpisi. Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja namreč določa, da se javni vrtec lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali se organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge osebe javnega prava, kar je tudi šola.
Subjektivna in objektivna sprememba tožbenega zahtevka iz denarnega dajatvenega v ugotovitvenega z navedbo obstoja iste terjatve nima za posledico ponovne opredelitve vrednosti spornega predmeta zaradi preizkusa dovoljenosti revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - uslužbenec sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec zaposlen na sicer stvarno in krajevno pristojnem sodišču, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu, v katerem je kot stranka udeležen delavec sodišča.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/3. ZUS člen 60, 60/1-4, 77, 77/2-3.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišč - status podržavljenega zemljišča - komunalno opremljena zemljišča - oddaljenost od javne dovozne ceste - pravna domneva
Za pravno domnevo iz določbe 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja je dovolj, da se v 60 m pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11/3. ZUS člen 60,60/1-4, 77, 77/2-3.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišč - komunalna opremljenost - oddaljenost od javne dovozne ceste - pravna domneva
Za pravno domnevo iz 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja je dovolj, da se v 60 m pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča.
lastnoročna oporoka - pravna narava listine - pismo potencialnim dedičem
Nejasen zapis v pismu, naj se potencialni dediči zapustničinega premoženja po njeni smrti "zmenijo med seboj", tudi po razlagi v smislu določbe 84. člena ZD ne more pripeljati do ugotovitve, da citirana vsebina pisma predstavlja zadnjo lastnoročno oporoko zapustnice s stališča določenosti dedičev (83. člen ZD) in razpolaganja s premoženjem za primer smrti.