ZKP člen 227, 227/4, 339, 339/1, 420, 420/2, 424, 424/1, 461, 485, 485/4.ZS člen 83, 83/1, 83/2-9.
zagovor obdolženca - pisno stališče obdolženca o dejanskih in pravnih vidikih zadeve - branje listin - postopek proti mladoletniku - načelo hitrega postopka - sodne počitnice - nujna zadeva - navzočnost na seji pritožbenega senata - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
ZKP ne pozna zagovora obdolženca v pisni obliki. Določbe, da se obdolžencu pri zaslišanju lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske, ni mogoče razlagati v tej smeri.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernosti
Ob oceni okoliščin, v katerih so bila dejanja storjena in načina storitve (osumljeni je sodeloval skupaj z dobro organiziranimi in povezanimi posamezniki pri izvršitvi kar osmih dejanj, katerih cilj je bil pridobitev premoženjske koristi, kar kaže na njegovo veliko vztrajnost pri izvrševanju teh kaznivih dejanj), v povezavi s subjektivnimi okoliščinami na strani osumljenca (velika finančna stiska, ko je brez premoženja in sta oba z ženo nezaposlena, skrbeti pa morata za dva nepreskrbljena otroka), je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu pravilno ocenilo, da obstaja realna nevarnost, da bi osumljenec na prostosti takšno kaznivo dejanje ponovil.
Če ima voznik veljavno vozniško dovoljenje za kategorije B, G in H, ima dovoljenje za vožnjo štirikolesa, saj za to ni potrebno vozniško dovoljenje kategorije A.
ZP-1 člen 50, 55, 55/2, 222, 224.ZCS-1 člen 3, 3/1-3, 13, 13/1.
dokončanje postopkov o prekrških - prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov - čas storitve prekrška - čas odločanja o prekršku - začetek postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - začetek postopka o carinskem prekršku
Pristojni organ pri odločanju o odgovornosti za prekršek uporabi procesno ureditev, ki velja v času odločanja. Čas storitve prekrška torej pri vprašanju uporabe procesnega zakona ni pomemben, nasprotno kot to velja za vprašanje časovne veljavnosti materialnega zakona.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS24031
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP člen 114, 114/1, 114/5. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometučlen 8, 8/1.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - oprema vozila v cestnem prometu - zimska oprema
Opis dejanja pri prekršku po 5. odstavku 114. člena ZVCP-1 in razlogi o odločilnih dejstvih so popolni, če je v obeh delih odločbe navedeno, da storilec ni imel predpisane zimske opreme, ker je imel na obeh oseh montirane letne pnevmatike, ni pa imel snežnih verig.
Zapisi v predlagateljevih vlogah dokazujejo, da gre za negativno vrednostno oceno določene sodnice in sodišča, ki zadevo obravnava. Gre za napad na čast in dobro ime sodnice in drugih sodnikov, ki je pravilno ovrednoteno kot žalitev sodišča v celoti in sodstva na sploh. Možnost kaznovanja za žaljive vloge obstaja predvsem zaradi varovanja zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti ter zaradi zagotovitve procesne discipline.
ZKP člen 199a, 199a/2, 199a/4, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 371/2.
hišni pripor - kršitev obveznosti, določene v sklepu o hišnem priporu - sklep o priporu - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - neogibnost pripora - pravice obrambe - možnost izjave o predlogu za pripor
Določbo 4. odstavka 199.a člena ZKP je mogoče razlagati le tako, da je pred odreditvijo pripora treba obdolžencu in zagovorniku omogočiti, da se izjavita o navedbah v predlogu za odreditev pripora, ker je sicer kršena obdolženčeva pravica obrambe. Pripor pa se lahko odredi ne le zaradi dveh kršitev obveznosti, naloženih obdolžencu s sklepom o odreditvi hišnega pripora, temveč tudi, kadar krši omejitev ali prepoved stikov z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo.
postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - razlaga zakona
Za izdajo plačilnega naloga ni pooblaščen le tisti policist, ki dejansko neposredno, osebno zazna prekršek, temveč vsak, ki sodeluje pri odkritju prekrška v okviru organizirane akcije več policistov.
Ker iz poročila o preizkusu, ki ga je izdelal laboratorij za preizkušanje in certificiranje izhaja, da sporni izdelek ne ustreza določilom tehničnih predpisov in je zaradi ugotovljenih neustreznosti smrtno nevaren, je bil izdelek v inšpekcijskem postopku vzet iz prodaje. Dejstvo, da je tožeča stranka dala sporni izdelek v prodajo kot varnega, na drugačno odločitev nima vpliva. Sodišče se ni spuščalo v presojo navedb tožeče stranke, ki naj bi utemeljevali nepravilno odločitev strokovnjakov glede neustreznosti spornega izdelka, ker gre za tehnična vprašanja, ki so v pristojnosti pooblaščenih strokovnih institucij.
ZUS člen 73. ZUP (1986) člen 148.ZDen člen 9, 9/1, 63, 63/3.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije - dokončnost odločbe o državljanstvu
V primeru sproženega upravnega spora glede ugotovitve državljanstva osebe, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, pa po presoji pritožbenega sodišča določbe 148. člena ZUP (1986) ni mogoče uporabiti, saj bi z odločanjem o denacionalizaciji na podlagi nepravnomočne odločbe o državljanstvu, tej osebi lahko nastala nepopravljiva škoda. Sicer pa je med tem upravnim sporom negativna ugotovitvena odločba o državljanstvu na podlagi sodbe VSRS postala tudi že pravnomočna, zato je odločitev o zavrnitvi tožnikove denacionalizacijske zahteve kljub temu pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev - premoženjski kriterij - primerno stanovanje
Določba 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in tega premoženja ni šteti za premoženje, ki se na podlagi 2. odstavka 19. člena zakona ne upošteva in to ne glede na to, da prosilec ne presega cenzusa iz 13. člena.
O morebitnih neverodostojnih tožnikovih izjavah se lahko presoja le v že uvedenem postopku za priznanje azila, ne pa v postopku odločanja o procesnih predpostavkah, ki morajo biti izpolnjene za vložitev ponovne prošnje za azil.
odmera - opomin - zahteva za izdajo odločbe - prisilna izterjava
Če zavezanec za plačilo sodnih taks ugovarja opominu sodišča, da naj takse plača, se šteje, da je zahteval izdajo odločbe o odmeri sodne takse. V postopku prisilne izterjave sodne takse ni mogoče uspešno uveljaviti razlogov za izpodbijanje odločbe o upravni stvari oziroma odločbe o odmeri sodne takse.
ZAzil člen 24, 29, 29/2, 29/5, 35, 35/2-1, 35/2-2. ZUS člen 14, 14/3, 72, 72/4, 72/5, 73.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - tožbena novota
Ker tožnik v prošnji za azil ni navajal, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi vere, temveč je to začel navajati šele v tožbi, je to nedopustna tožbena novota, saj ni pojasnil, zakaj tega ni navedel že prej. Prvostopno sodišče je torej odločilo pravilno in zakonito, ko je potrdilo odločbo tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo za azil zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem azilnem postopku, ker je iz nje očitno, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan v smislu ZAzil.
V postopku prisilne izterjave sodnih taks zavezanec ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo upravno zadevo, ki je bila presojana v upravnem sporu, iz katerega obveznost plačila sodnih taks izhaja, in tudi ne same odmere sodnih taks.
Oceno stopnje ogroženosti prosilca za azil oziroma njegovi izpostavljenosti dejanjem preganjanja v smislu Ženevske konvencije in Direktive Sveta ES št. 2004/83/ES lahko pristojni organ sprejme le v rednem azilnem postopku na podlagi 1. odstavka 35. člena ZAzil.
ZUS člen 73. ZUN člen 29, 29/4, 55, 55/2, 56. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
lokacijsko dovoljenje - soglasja pristojnih organov - vsebinska presoja soglasja - obnova postopka - položaj stranke
Za presojo pogoja, da je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, je v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986) pomembno, ali materialni predpisi, ki urejajo posamezno pravno področje, dajejo predlagatelju obnove pravice oziroma upravičenja, ki bi bila lahko z izdajo upravne odločbe kršena.