lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - obličnost - oblika pogodbe za prenos nepremičnine - obljuba darila - ustna darilna pogodba - realizacija - predhodno vprašanje - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenega zahtevka - nasprotna tožba - zavrženje revizije
Tožnica ni pridobila lastninske pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij med tožencem in njegovo ženo (tožničino materjo). Tako niso bili izpolnjeni vsi štirje elementi, ki so potrebni za to, da pride do sklenitve pogodbe, ker navedeni sporazum ni bil sklenjen v pravilni obliki. Prišlo je le do obljube darila tožnici, ne pa do sklenitve darilne pogodbe.
Toženčeva zaveza k daritvi je bila realizirana v letu 1980, ko je bila sklenjena ustna darilna pogodba in je bila sočasno nepremičnina izročena tožnici.
neupravičena pridobitev - razvezni pogoj - darilo z naročilom (ki učinkuje kot pogoj) - neizpolnitev naročila
Darilo s pogojem, ki sicer ni vzajemno darilo in tudi ni dogmatsko urejeno, sta razvili sodna praksa in teorija kot darilo, pri katerem darovalec obdarjencu naloži, da opravi kakšna dejanja ali kaj opusti v korist darovalca, v svojo korist, v korist tretjega ali v javnem interesu. Za naročilo se tu uporabljajo pravila za poslednjevoljne odredbe, ki naročilo obravnavajo kot razvezni pogoj. Toženec, ki naročila ni izpolnil, mora vrniti "podarjeni" znesek. Dokončna neizpolnitev naročila ima namreč učinek izpolnitve razveznega pogoja, kar pomeni, da je "darilo" nehalo veljati.
ZKP člen 201, 201/1, 214, 215, 215/6, 371, 371/1-8.
pripor - utemeljen sum - nedovoljen dokaz - preiskovalna dejanja - hišna in osebna preiskava - preiskava prevoznega sredstva - odredba
Vozilo, katerega pregled je preiskovalni sodnik odredil, je bilo v odredbi povsem določno označeno (z znamko in tipom vozila, lastnikom in uporabnikom - voznikom), čeprav z napačno registrsko številko, prav to vozilo pa je bilo tudi preiskano in v njem najdena droga, zato ne gre že na prvi pogled za dokaz, pridobljen na nedovoljen način, ki ga sodišče ne bi smelo sprejeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev - premoženjski kriterij - primerno stanovanje
Določba 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in tega premoženja ni šteti za premoženje, ki se na podlagi 2. odstavka 19. člena zakona ne upošteva in to ne glede na to, da prosilec ne presega cenzusa iz 13. člena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - priče - zaslišanje oškodovanca - zaslišanje storilca kot priče - izločitev izjav, danih policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V enotno izvedenem kazenskem postopku zoper več obdolžencev se ti ne morejo zasliševati kot priče zaradi kaznivih dejanj drugih soobdolžencev, niti to ni možno v primeru izločitve postopka zoper posamezne obdolžence. Samo če je bil kazenski postopek zoper obdolženca že pravnomočno končan, se ga lahko v postopku zoper soobdolženca zasliši kot pričo.
predpisovanje sankcij za prekrške - uporaba posebnih določb za mladoletnike - izrekanje sankcij mladoletnikom - vzgojni ukrepi - ukor - kazenske točke v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodnik lahko mladoletniku izreče stransko kazen kazenskih točk v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja poleg vzgojnega ukrepa, ob vezanosti na predpis, ki določa prekršek in glede na vse okoliščine primera.
Ker iz poročila o preizkusu, ki ga je izdelal laboratorij za preizkušanje in certificiranje izhaja, da sporni izdelek ne ustreza določilom tehničnih predpisov in je zaradi ugotovljenih neustreznosti smrtno nevaren, je bil izdelek v inšpekcijskem postopku vzet iz prodaje. Dejstvo, da je tožeča stranka dala sporni izdelek v prodajo kot varnega, na drugačno odločitev nima vpliva. Sodišče se ni spuščalo v presojo navedb tožeče stranke, ki naj bi utemeljevali nepravilno odločitev strokovnjakov glede neustreznosti spornega izdelka, ker gre za tehnična vprašanja, ki so v pristojnosti pooblaščenih strokovnih institucij.
Sodišče prve stopnje je opravilo procesni pobot, vendar po vsebini kot materialnopravno pobotanje, se pravi tako, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (337. člen ZOR). Do razlike med procesnim in materialnopravnim pobotanjem (procesno pobotanje nima neposrednega oblikovalnega učinka na materialnopravnem področju, saj ga izreče sodišče šele v sodbi - prim. 3. odstavek 319. člena ZPP), bi zato lahko prišlo prav zaradi obresti, saj bi ob pravilno izpeljanem procesnem pobotanju terjatvi prenehali šele s sodbo.
Tožnica, zaradi bolezni nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, zato ima pravico do preživnine, vendar pa je del sredstev za svoje preživljanje sposobna zagotoviti tudi sama.
postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - razlaga zakona
Za izdajo plačilnega naloga ni pooblaščen le tisti policist, ki dejansko neposredno, osebno zazna prekršek, temveč vsak, ki sodeluje pri odkritju prekrška v okviru organizirane akcije več policistov.
Zapisi v predlagateljevih vlogah dokazujejo, da gre za negativno vrednostno oceno določene sodnice in sodišča, ki zadevo obravnava. Gre za napad na čast in dobro ime sodnice in drugih sodnikov, ki je pravilno ovrednoteno kot žalitev sodišča v celoti in sodstva na sploh. Možnost kaznovanja za žaljive vloge obstaja predvsem zaradi varovanja zaupanja v sodstvo in v avtoriteto sodne oblasti ter zaradi zagotovitve procesne discipline.
ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-3, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
azil - pospešeni ali redni postopek - okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
Ker je tožnik že v prošnji za azil kot razlog za zapustitev izvorne države navedel okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje v smislu ZAzil, tožena stranka ni imela podlage v 2. alineji 2. odstavka 35. člena ZAzil, da je o tožnikovi prošnji odločala v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
Pristojni organ mora preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.
Na podlagi izpiska iz uradne evidence, ki je opremljen z uradnim žigom in podpisom uradne osebe, in ki je zato javna listina, je pritožbeno sodišče štelo, da je tožnik zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma umaknil prošnjo za azil. Zato je ustavilo azilni postopek, čeprav je že v pritožbeni fazi upravnega spora.
ZJU člen 6, 6/1-9, 25, 35, 39, 39/1, 60, 65, 65/5, 65/6, 80, 81, 81/3, 82, 82/2, 83, 83/2, 83/5, 83/7, 83/8, 153, 153/7, 194, 194/1, 197, 197/1, 197/3.ZLS člen 49.ZUP člen 4.ZDR člen 109. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.
razrešitev tajnika oziroma direktorja občinske uprave - odločba o razrešitvi - odločba o odpravnini, odškodnini - stvarna pristojnost
Tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave župan lahko razreši iz nekrivdnih razlogov. Z aktom o razrešitvi se ne odloča o odpravnini, odškodnini oziroma razliki med plačo, ki jo dobi na drugem delovnem mestu, ker se o tem odloča z drugim aktom, zoper katerega je dopustna pritožba na komisijo in zoper ta akt spor pred delovnim sodiščem, ne pa upravni spor.
O morebitnih neverodostojnih tožnikovih izjavah se lahko presoja le v že uvedenem postopku za priznanje azila, ne pa v postopku odločanja o procesnih predpostavkah, ki morajo biti izpolnjene za vložitev ponovne prošnje za azil.
Pravilo o dokaznem bremenu določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. Ker je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, je dokazno breme naloženo vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, ki mora ponuditi v postopku dokaze, da je bilo premoženje, ki naj bi se vrnilo, ob podržavljenju last upravičenca. Privatni seznam delnic in delniška knjiga, ki jih je predložila tožnica, ter izpovedba prič, ki so bile samo posredno seznanjene, da naj bi bil razlaščenec lastnik delnic podržavljene delniške družbe, niso pa vedeli ničesar povedati, kje so bile delnice shranjene oziroma deponirane, ne morejo biti dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bilo zahtevano premoženje in v kakšnem obsegu podržavljeno.