razveljavitev sodne poravnave – razveljavitveni razlogi – materialnopravno razlogi za neveljavnost pogodbe – procesno pravne predpostavke za veljavnost pravdnih ravnanj – nedovoljeno razpolaganje - ničnost – zahteva za varstvo zakonitosti – določitev meje – zmota - volja
Med razlogi za razveljavitev sodne poravnave niso upoštevane možnosti uveljavljanja nedovoljenih razpolaganj oziroma ničnosti, na kar bi moralo paziti sodišče v postopku sklepanja poravnave po uradni dolžnosti. Če je to prezrlo, je iz tega razloga sodno poravnavo mogoče izpodbijati le z zahtevo za varstvo zakonitosti .
ZSReg člen 5, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 24/1, 25, 25/2.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – vpis spremembe članov nadzornega sveta in zastopnika delniške družbe – vpis v sodni register – sklep pristojnega organa družbe
Predlogu za vpis spremembe zastopnikov je treba priložiti sklep pristojnega organa družbe. Če je sklep o odpoklicu V. in imenovanju K. za direktorja družbe podpisal kot predsednik nadzornega sveta M. M., ki v sodnem registru ni vpisan kot član organa nadzora, predlagatelj pa tudi ni predložil nobene listine, iz katere izhaja, da ga je skupščina imenovala v nadzorni svet družbe, potem listine, ki jo je podpisal M. M., sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot sklepa, ki ga je izdal pristojni organ družbe.
najemna pogodba - poslovni prostor - stanj poslovnega prostora - ugovor neizpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - lex specialis
ZPSPP je sicer specialnejši glede na OZ in da se glede najemne pogodbe za poslovni prostor uporabijo določila tega zakona. Vendar pa ureditev določenih vprašanj v specialnem predpisu sama po sebi še ne pomeni popolne derogacije določb splošnega zakona – OZ, temveč le tistih, ki jih področni zakon ureja drugače, to pa je izključitev določb OZ o najemni pogodbi, ne pa tudi splošnih določb OZ.
Tožeča stranka je bila prva, ki ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti (v nasprotju s sklenjeno pogodbo ni izročila poslovnega prostora v takem stanju, da bo služil za opravljanje fitnes dejavnosti) in prvi toženi stranki ni omogočila rabe predmeta pogodbe, kar utemeljuje ugovor neizpolnitve obveznosti, ki ga je podala tožena stranka.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074535
ZGD-1 člen 506, 510, 510/1, 510/2. ZSReg člen 34, 34/1.
vpis izbrisa zastopnika – skupščinski sklep o razrešitvi direktorja – veljavnost sklepa skupščine – večina glasov vseh družbenikov
ZGD-1 v 510. členu kot pravilo za veljavno odločanje na skupščini določa večino glasov vseh družbenikov in ne večino glasov prisotnih. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve – prekinitev postopka – pristojnost sodišča – jurisdikcija – nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, kar v postopku njegove delitve terja sočasno odločanje o celotnem premoženju.
Glede na trditve nasprotne udeleženke je večji del skupnega premoženja udeležencev v Sloveniji, zato je sodišče Republike Slovenije pristojno odločati o nepremičnini na Hrvaškem v tem nepravdnem postopku, saj je na podlagi predlagateljevih procesnih dejanj moč ugotoviti, da je privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije.
Okoliščina, da je lastninska pravica na nepremičnini na P v zemljiški knjigi vpisana v korist tretje osebe (prodajalke), ni ovira, da se tudi ta nepremičnina kot del zatrjevanega skupnega premoženja, obravnava v tem nepravdnem postopku.
Površna in pomanjkljiva dokazna ocena ni povzročila zgolj dvoma v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, niti ne predstavlja le kršitve 8. člena ZPP, ampak je neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, pripeljalo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi takšne površne in pomanjkljive dokazne ocene namreč pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
stroški postopka – pravočasnost predloga za povrnitev stroškov
Sodišče je razpisalo narok, na katerem je izvajalo dokaze, zato ne gre za primer, ko je odločba izdana brez predhodnega obravnavanja in v katerem lahko stranka zahteva povrnitev stroškov z (naknadnim) predlogom.
Pri presoji finančnega in premoženjskega stanja tožene stranke in posledično presoji nevarnosti za bodočo uveljavitev tožnikove terjatve se je prvostopenjsko sodišče oprlo na dejstva in dokaze tožene stranke v njenem odgovoru na tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe, ne da bi tožeči stranki vročilo odgovor tožene stranke s priloženimi listinami v izjavo. Pritožnik zato utemeljeno uveljavlja kršitev kontradiktornosti postopka, saj mu je bilo s tem onemogočeno izpodbijanje toženčevih navedb in dokazov, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070299
URS člen 39. OZ člen 133, 134, 178, 183. ZMed člen 6, 12, 14, 23.
opravičilo in preklic izjave – kršitev ugleda in dobrega imena – kršitev osebnostnih pravic – odškodnina – prepovedni zahtevek – sklepčnost – (ne)resničnost izjave – protipravnost – pravica do svobode izražanja
Zahtevku za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravi je mogoče ugoditi zgolj v primeru, da je kršitev že nastopila in protipravno stanje še traja. Tudi ob najekstenzivnejšem tolmačenju določbe, ki jo zagovarja del pravne teorije, pa je zahtevi za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti moč ugoditi zgolj v primeru preteče nevarnosti, da bo do kršitve prišlo.
Seznanitev javnosti z neresnično in žaljivo izjavo o drugem nujno protipravno posega v pravico te osebe do ugleda, saj se s takšno izjavo ne zagotavlja ne pozitivni, ne negativni vidik pravice do svobodnega izražanja.
kršitev pravice do obrambe - dodatno zaslišanje izvedenca medicinske stroke - v zadostni meri pojasnjeno dejansko stanje - ni v zadostni meri pojasnjeno na katera vprašanja naj bi izvedenec dodatno odgovoril - ravnanje v silobranu - izpovedba prič
Sodišče prve stopnje za zaslišanje izvedenca ni imelo razloga, saj je v zaključnem delu svojega pisnega izvedenskega mnenja pojasnil tudi mehanizem nastanka poškodb pri obeh oškodovancih in glede oškodovanca S.H. zapisal, da je slednji zelo verjetno prejel udarec v glavo v predel čela, in da je malo verjetno, da bi udarnina v predelu čela nastala pri padcu na tla, ker človek pri padcu refleksno iztegne roki, da se obvaruje udarca v glavo, ter da je možno, da sta udarnina in podplutba v predelu desnega kolka nastala po brci, da pa je možen tudi padec na kolk. Takšen zaključek izvedenca medicinske stroke, ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zahteval dodatnega zaslišanja izvedenca, saj je bilo glede poškodb in načina njihovega nastanka dejansko stanje obravnavane zadeve v zadostni meri pojasnjeno. Zagovornik obdolženca ni ne na glavni obravnavi in ne v pritožbi pojasnil, kaj bi naj izvedenec glede mehanizma nastanka poškodb še dodatno pojasnil oziroma na katera vprašanja naj bi odgovoril, pa tudi ne, katere so tiste določene okoliščine, ki izhajajo iz medicinske dokumentacije, ki bi jih naj pojasnil, in ki bi kazale na to, da je do poškodb prišlo, ker bi naj obdolženec ravnal v silobranu, kot trdi v pritožbi.
OZ v 846. členu res določa, da provizijo določi sodišče tako, da ta ustreza posrednikovemu trudu in opravljeni storitvi, vendar le, če višina plačila sploh ni nikjer določena, kar pa za obravnavani primer ne pride v poštev, ker je sodišče ugotovilo, da je bila višina provizije med strankama dogovorjena.
začasni zastopnik – prenehanje zastopanja – stranka postopka – upravičena oseba za vložitev pritožbe
Ker odvetnik M. P. ni stranka predmetnega postopka, položaj toženčevega začasnega zastopnika pa mu je prenehal še pred vložitvijo predmetne pritožbe, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati na izid postopka pred socialnim sodiščem glede upravičene odsotnosti z dela tožnika, saj je tožena stranka tožniku podala redno odpoved iz krivdnih razlogov, in to ne iz razloga, ker ni prihajal na delo, pač pa iz razloga, ker tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pri čemer je irelevantno, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je dobil potrdilo ZZZS po pomoti.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 261, 261/1, 269, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2, 272/3, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 283.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – poslovna praksa med strankama – rok in način izpolnitve – nujna plačila – enako obravnavanje upnikov – kompenzacija – dogovor o nadomestni izpolnitvi – zamuda s plačilom
Kadar je pobot samo drugi del transakcije (prvi del je prodaja, s katero je bodoči stečajni dolžnik pridobil proti svojemu upniku terjatev na plačilo kupnine), prodaja pa sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega plačila svoje terjatve, je celotna transakcija enotno dejanje – plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga in torej nadomestna izpolnitev.
Na poslovno prakso med strankama ne gre sklepati iz ravnanj pravdnih strank v času izpodbojnega obdobja, pač pa se mora taka praksa vzpostaviti med pravdnima strankama že v času pred izpodbojnim obdobjem.
Zgolj na podlagi prve zamude s plačilom še ni mogoče toženi stranki očitati, da bi že ob tem plačilu morala vedeti za insolventnost tožnika.
materialno procesno vodstvo – konkretizirano prerekanje – različna razlaga pogodbe – namen pogodbenih strank – dejansko vprašanje
Sodnikova razjasnjevalna dolžnost v okviru materialno-pravdnega vodstva na področju dejanskih vprašanj ne sega tako daleč, da bi sodišče moralo tožečo stranko pozvati, da mora konkretizirano prerekati zatrjevana dejstva, sicer bodo štela resnična.
Natančen odgovor o očetovstvu bi toženec lahko dobil na podlagi analize DNK, vendar pa se vabilu Inštituta za sodno medicino ni odzval in je celo umaknil dokazni predlog za opravo DNK analize, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je kot nosilni dokaz upoštevalo pričanje tožničine matere.
obnova postopka – pravdno nesposobna stranka – zakoniti zastopnik – vročanje sodbe – tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka
Iz 394. člena ZPP je razvidno, da postane pravnomočno končan (in sicer s sodno odločbo) tudi postopek, v katerem je nastopala pravdno nesposobna stranka, ki je ni zastopal zakoniti zastopnik.
Vročitev sodbe v takih primerih je potrebna le z vidika 396. člena ZPP oziroma zaradi začetka teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Ta namreč ne more začeti teči, dokler sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, kar predstavlja časovno točko, ki je relevantna za presojo pravočasnosti vložitve predloga (za obnovo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059905
OZ člen 435, 435/1, 488. ZPP člen 287.
zavrnitev dokaznega predloga – pogodba o finančnem leasingu - izpolnitev s pravno napako – pravna napaka – prodaja ukradenega vozila
Pravdna stranka ima načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov, vendar sodišče (med drugim) ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Prodajalec pravilno izpolni svojo obveznost (ob odsotnosti drugačnega dogovora) le, če kupcu izroči stvar v pravnem stanju, ki kupcu omogoča uresničevanje vseh upravičenj, ki jih obsega lastninska pravica (pravica stvar posedovati, jo uporabljati in z njo razpolagati).
Drugi toženec je dobavil ukradeno vozilo, zato tožnica (kljub posedovanju soglasja za odjavo) vozila ni mogla odjaviti in ga registrirati na svoje ime. Vpis v prometno dovoljenje pa je bil nujen pogoj, da bi tožnica vozilo lahko uporabljala, da bi torej vozilo služilo namenu, za katerega je bilo kupljeno. Z odvzemom avtomobila s strani policije je bila tožnici odvzeta tudi posest. Izpolnitev drugega toženca, ki ni zagotovil avtomobila, ki bi tožnici omogočalo uresničevanje lastninskih upravičenj, torej ni bila pravilna (izpolnitev s pravno napako).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072999
ZPP člen 2.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti – načelo dispozitivnosti – vezanost na zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku prisoditi zavarovalnino za 5% invalidnost, ker je pri tožniku ugotovilo tudi invalidnost zaradi omejene gibljivosti hrbtenice v višini 5%, ki je toženka pred pravdo ni priznala in tožniku posledično iz tega naslova tudi ni ničesar izplačala. Tožbenega zahtevka s tem ne bi prekoračilo.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077221
ZZK-1 člen 243. ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbenega dovoljenja – pravica uporabe – nacionalizacija nepremičnin – stavba in zemljišče – trditveno breme
Gradnjo spornih garaž je treba presojati v času, ko so bile garaže zgrajene in je bila možna pridobitev pravice uporabe z odločbo. Zato je bil prenos oziroma dovoljenja za vpis lastninske pravice na prvo toženo stranko v nasprotju z določbami ZLNDL in zato brez pravnega učinka.
Iz predpisov sodišče ugotovi, katera pravno relevantna dejstva iz zakonskega dejanskega stanu je treba ugotoviti in nato lahko opravimo primerjavo tistih dejstev in dokazov, katere je ponudila vsaka stranka.