kršitev pravice do obrambe - dodatno zaslišanje izvedenca medicinske stroke - v zadostni meri pojasnjeno dejansko stanje - ni v zadostni meri pojasnjeno na katera vprašanja naj bi izvedenec dodatno odgovoril - ravnanje v silobranu - izpovedba prič
Sodišče prve stopnje za zaslišanje izvedenca ni imelo razloga, saj je v zaključnem delu svojega pisnega izvedenskega mnenja pojasnil tudi mehanizem nastanka poškodb pri obeh oškodovancih in glede oškodovanca S.H. zapisal, da je slednji zelo verjetno prejel udarec v glavo v predel čela, in da je malo verjetno, da bi udarnina v predelu čela nastala pri padcu na tla, ker človek pri padcu refleksno iztegne roki, da se obvaruje udarca v glavo, ter da je možno, da sta udarnina in podplutba v predelu desnega kolka nastala po brci, da pa je možen tudi padec na kolk. Takšen zaključek izvedenca medicinske stroke, ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zahteval dodatnega zaslišanja izvedenca, saj je bilo glede poškodb in načina njihovega nastanka dejansko stanje obravnavane zadeve v zadostni meri pojasnjeno. Zagovornik obdolženca ni ne na glavni obravnavi in ne v pritožbi pojasnil, kaj bi naj izvedenec glede mehanizma nastanka poškodb še dodatno pojasnil oziroma na katera vprašanja naj bi odgovoril, pa tudi ne, katere so tiste določene okoliščine, ki izhajajo iz medicinske dokumentacije, ki bi jih naj pojasnil, in ki bi kazale na to, da je do poškodb prišlo, ker bi naj obdolženec ravnal v silobranu, kot trdi v pritožbi.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074535
ZGD-1 člen 506, 510, 510/1, 510/2. ZSReg člen 34, 34/1.
vpis izbrisa zastopnika – skupščinski sklep o razrešitvi direktorja – veljavnost sklepa skupščine – večina glasov vseh družbenikov
ZGD-1 v 510. členu kot pravilo za veljavno odločanje na skupščini določa večino glasov vseh družbenikov in ne večino glasov prisotnih. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070299
URS člen 39. OZ člen 133, 134, 178, 183. ZMed člen 6, 12, 14, 23.
opravičilo in preklic izjave – kršitev ugleda in dobrega imena – kršitev osebnostnih pravic – odškodnina – prepovedni zahtevek – sklepčnost – (ne)resničnost izjave – protipravnost – pravica do svobode izražanja
Zahtevku za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravi je mogoče ugoditi zgolj v primeru, da je kršitev že nastopila in protipravno stanje še traja. Tudi ob najekstenzivnejšem tolmačenju določbe, ki jo zagovarja del pravne teorije, pa je zahtevi za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti moč ugoditi zgolj v primeru preteče nevarnosti, da bo do kršitve prišlo.
Seznanitev javnosti z neresnično in žaljivo izjavo o drugem nujno protipravno posega v pravico te osebe do ugleda, saj se s takšno izjavo ne zagotavlja ne pozitivni, ne negativni vidik pravice do svobodnega izražanja.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve – prekinitev postopka – pristojnost sodišča – jurisdikcija – nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, kar v postopku njegove delitve terja sočasno odločanje o celotnem premoženju.
Glede na trditve nasprotne udeleženke je večji del skupnega premoženja udeležencev v Sloveniji, zato je sodišče Republike Slovenije pristojno odločati o nepremičnini na Hrvaškem v tem nepravdnem postopku, saj je na podlagi predlagateljevih procesnih dejanj moč ugotoviti, da je privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije.
Okoliščina, da je lastninska pravica na nepremičnini na P v zemljiški knjigi vpisana v korist tretje osebe (prodajalke), ni ovira, da se tudi ta nepremičnina kot del zatrjevanega skupnega premoženja, obravnava v tem nepravdnem postopku.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – vračanje daril
Bistvena za odločitev v obravnavanem primeru je tako presoja, od kdaj je trajala zunajzakonska skupnost pravdnih strank, ali dejansko že od leta 1992, kot si je prizadeval dokazati toženec, ali kasneje od leta 1995, kot je zatrjevala tožnica. Zunajzakonska skupnost, kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, ima namreč za moškega in žensko enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (prvi odstavek 12. člena ZZZDR). Premoženje, ki ga zakonca (v obravnavanem primeru zunajzakonska partnerja) pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti), je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, seveda s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. in 14. člen ZZZDR). Glede na postavljeni tožbeni zahtevek toženca je bilo dokazno breme o vprašanju obstoja zunajzakonske skupnosti v času nakupa stanovanja na tožencu.
Resda je važen čas pravnoposlovne pridobitve določenega premoženja, saj je s tem podana podlaga za opredelitev premoženja kot dela skupnega premoženja ali kot posebno premoženje, vendar v obravnavanem primeru ne gre prezreti dejstva, da je bilo stanovanje odplačevano v obrokih, zatorej se postavlja vprašanje ali ni bil morebiti vsaj del odplačan že v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, seveda po predhodni ugotovitvi, kdo je dal denar za obroke in za končno poplačilo.
Natančen odgovor o očetovstvu bi toženec lahko dobil na podlagi analize DNK, vendar pa se vabilu Inštituta za sodno medicino ni odzval in je celo umaknil dokazni predlog za opravo DNK analize, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je kot nosilni dokaz upoštevalo pričanje tožničine matere.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 235, 235/2, 242/2. ZIZ člen 20, 20a.
ločitveni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka – odvisnost zastavne pravice od zavarovane terjatve
Zaradi odvisnosti zastavne pravice od zavarovane terjatve mora zastavni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka nad zastaviteljem kot dolžnikom, v predlogu za začetek stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj zavarovane terjatve (tudi v primeru, ko zastavitelj ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve) in posledično tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da osebni dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Tudi v primeru, če bi upnik vložil proti zastavitelju predlog za izvršbo zaradi prodaje zastavljene nepremičnine v izvršilnem postopku, bi moral dokazati zapadlost zavarovane terjatve v skladu z določbami 20. in 20.a člena ZIZ. Zastavni dolžnik, proti kateremu je predlagan začetek stečajnega postopka, lahko namreč ugovarja tudi samemu obstoju upnikove terjatve, s tem pa tudi pravici upnika, da prične z unovčevanjem zastavne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072999
ZPP člen 2.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti – načelo dispozitivnosti – vezanost na zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku prisoditi zavarovalnino za 5% invalidnost, ker je pri tožniku ugotovilo tudi invalidnost zaradi omejene gibljivosti hrbtenice v višini 5%, ki je toženka pred pravdo ni priznala in tožniku posledično iz tega naslova tudi ni ničesar izplačala. Tožbenega zahtevka s tem ne bi prekoračilo.
zahteva za izločitev predsednika senata – izločitev sodnika
ZPP v 70. členu določa izločitvene razloge. V 2. odstavku 72. člena ZPP določa, da izločitev lahko zahteva stranka, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če pa obravnave ni bilo, pa do izdaje odločbe. Tožnica je pravočasno zahtevala izločitev predsednika senata, zato bi moralo sodišča prve stopnje o tej izločitvi odločiti.
procesne obresti - zamudne obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od posameznih zneskov kapitaliziranih zamudnih obresti prisodilo nadaljnje zamudne obresti že za obdobje pred vložitvijo predloga za izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077407
URS člen 2, 2/2, 15, 15/3, 22, 23, 35. ZIZ člen 43. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 286b.
umik predloga za izvršbo – procesna sposobnost upnika – pravica do zasebnosti - tajno snemanje pogovora – pravica do izvedbe dokaza – nedovoljen dokaz – izvedeniško mnenje – postavitev novega izvedenca
Po 35. členu Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti, je zagotovljeno varstvo pred (tajnim) snemanjem pogovorov brez dovoljenja vseh oseb, ki v pogovoru sodelujejo. Če je pogovor posnet brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo besedo oziroma glasom. To pa pomeni, da dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, ni dopustno izvesti.
Pravilo o vračanju nepopolne vloge v dopolnitev v smislu 108. člena ZPP se v pritožbenem postopku ne uporablja, če je bila pravdna stranka v pravnem pouku o pritožbi ustrezno opozorjena na posledice pomanjkljive vloge (odsotnost podpisa pritožbe).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059905
OZ člen 435, 435/1, 488. ZPP člen 287.
zavrnitev dokaznega predloga – pogodba o finančnem leasingu - izpolnitev s pravno napako – pravna napaka – prodaja ukradenega vozila
Pravdna stranka ima načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov, vendar sodišče (med drugim) ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Prodajalec pravilno izpolni svojo obveznost (ob odsotnosti drugačnega dogovora) le, če kupcu izroči stvar v pravnem stanju, ki kupcu omogoča uresničevanje vseh upravičenj, ki jih obsega lastninska pravica (pravica stvar posedovati, jo uporabljati in z njo razpolagati).
Drugi toženec je dobavil ukradeno vozilo, zato tožnica (kljub posedovanju soglasja za odjavo) vozila ni mogla odjaviti in ga registrirati na svoje ime. Vpis v prometno dovoljenje pa je bil nujen pogoj, da bi tožnica vozilo lahko uporabljala, da bi torej vozilo služilo namenu, za katerega je bilo kupljeno. Z odvzemom avtomobila s strani policije je bila tožnici odvzeta tudi posest. Izpolnitev drugega toženca, ki ni zagotovil avtomobila, ki bi tožnici omogočalo uresničevanje lastninskih upravičenj, torej ni bila pravilna (izpolnitev s pravno napako).
obnova postopka – pravdno nesposobna stranka – zakoniti zastopnik – vročanje sodbe – tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka
Iz 394. člena ZPP je razvidno, da postane pravnomočno končan (in sicer s sodno odločbo) tudi postopek, v katerem je nastopala pravdno nesposobna stranka, ki je ni zastopal zakoniti zastopnik.
Vročitev sodbe v takih primerih je potrebna le z vidika 396. člena ZPP oziroma zaradi začetka teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Ta namreč ne more začeti teči, dokler sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, kar predstavlja časovno točko, ki je relevantna za presojo pravočasnosti vložitve predloga (za obnovo).
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – predpostavke – preprečitev uporabe sile – zloraba procesnih pravic
Ravnanje tožene stranke lahko utemeljuje verjetnost obstoja uveljavljane terjatve na vrnitev menic zaradi njihove zlorabe (prvi pogoj za izdajo začasne odredbe), ne predstavlja pa istočasno uporabo sile, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo v bodoče preprečila in ki je drugi pogoj, ki mora biti s prvim kumulativno izpolnjen za izdajo začasne odredbe. Preventivna funkcija začasne odredbe, ki je v preprečitvi uporabe sile, na kateri tožniki temeljijo drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, je v preprečitvi posledice ravnanja nasprotne stranke, ki je z drugimi pravnimi sredstvi ni mogoče doseči. Iz opisanih obrambnih ravnanj tožečih strank zoper zatrjevano toženčevo zlorabo procesnih pravic pa nedvoumno izhaja, da preprečitev posledic takega ravnanja tožniki lahko dosežejo že z vložitvijo ugovora zoper izdani izvršilni sklep.
procesna predpostavka – objava popravka – odgovorni urednik – prejem zahteve za objavo popravka – vročanje
Tožba ni dopustna, če prizadeta oseba pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka. Gre torej za procesno predpostavko: tožnik je upravičen do sodnega varstva samo takrat, ko je odgovorni urednik zahtevani popravek bodisi prezrl, bodisi zavrnil ali ga objavil na zakonsko neustrezen način.
materialno procesno vodstvo – konkretizirano prerekanje – različna razlaga pogodbe – namen pogodbenih strank – dejansko vprašanje
Sodnikova razjasnjevalna dolžnost v okviru materialno-pravdnega vodstva na področju dejanskih vprašanj ne sega tako daleč, da bi sodišče moralo tožečo stranko pozvati, da mora konkretizirano prerekati zatrjevana dejstva, sicer bodo štela resnična.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – predčasno prenehanje pooblastila – predčasni zaključek zadeve – ustavitev postopka – umik tožbe
Praviloma velja, da predčasni zaključek ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vplivajo, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Prav za primere, kot je obravnavani, pa je v 1. točki tar. številke 3101 (posebej) predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.