ZP-1 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 32, 32/10/e, 233, 233/1.
nova dejstva in dokazi – odgovornost lastnika motornega vozila
Obdolženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala nobenega dokaza, pa tudi glede izjave dane prekrškovnemu organu v spisovnih podatkih ni ničesar, kar bi kazalo, da bo dokaz z zaslišanjem osebe, za katero obdolženka trdi, da ji je najeto vozilo izročila za neko tretjo osebo, uspešen. Obdolženka namreč ni predložila nikakršne izjave osebe, kateri naj bi glede na njen zagovor vozilo izročila, prav tako ne trdi, da jo je skušala pridobiti. Ker obdolženka listinskih dokazov iz katerih bi izhajalo, da se bodo z zaslišanjem osebe, kateri naj bi vozilo izročila, njene navedbe iz zagovora potrdile, tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi razumen dvom, da je obdolženka storila očitani prekršek, ni podan.
Tožnik ima kot invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni pravico do invalidske pokojnine. Ker pokojninska osnova, odmerjena na podlagi tožnikovih plač, znaša manj od zneska najnižje pokojninske osnove, se mu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadomestilo za ločeno življenje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal nadomestilo za ločeno življenje, do katerega ni bil upravičen zaradi razveze zakonske zveze. S tem je storil težjo kršitev discipline po 12. točki 4. odstavka 57. člena ZObr (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov, in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerim se krni ugled državnega organa), zato je izrečeni disciplinski ukrep (prenehanja delovnega razmerja) zakonit.
učinek potrjene prisilne poravnave na terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku - „ex lege“ procesni učinek – končanje pravdnega postopka – stroški postopka po načelu krivde
Tako prikazana posebna (214. člen ZFPPIPP) kot splošna ureditev (308. člen ZPP) določata enako pravno posledico – pravnomočen sklep o prisilni poravnavi (perfektna sodna poravnava), v katerem je zajeta tudi terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku, povzroči „ex lege“ procesne učinke – sklep o zavrženju tožbe (ugotovitveni, deklaratoren) je časovno vezan na trenutek, ko so nastopili zakonsko določeni pogoji, ne glede na to, kdaj ga je sodišče izdalo. Bistveno pa je, da takšni, z zakonom določeni procesni učinki, odločilno vplivajo na temeljno načelo procesnega prava - načelo dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in sicer tako, da ni (več) od dispozicije (volje) tožnice odvisno, ali bo tožbo umaknila ali ne. V sistematičnem smislu ni odločilno, ali gre za procesno predpostavko res transacta (ali pravnomočno razsojene stvari, kot navaja pritožba) in/ali izgube pravnega interesa tožnice za nadaljnje vodenje pravdnega postopka. Prenehanje procesne predpostavke vpliva na procesno legitimacijo, njena pravna posledica pa je „ex lege“ končanje postopka.
Pri tožniku, uživalcu dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, je prišlo do spremembe pri zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb, tako da ni več zmožen samostojno opravljati nobeno osnovno življenjsko potrebo. Zato je od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti člen 3, 3/2, 59.
pogodbena kazen – poslovodna oseba – uporaba kolektivne pogodbe
Za odločitev o tem, ali delavcu gre pravica do odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi prenehanja delovnega razmerja, je pomembno, ali je taka pravica za tožnika predpisana v predpisih, ki so veljali v trenutku prenehanja delovnega razmerja. V konkretnem primeru je tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo zadnji dan veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za vršilca dolžnosti direktorja družbe. Tožnik je po zadnji pogodbo o zaposlitvi opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja vse do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tožnik je torej bil poslovodna oseba in tako za njega velja določilo 2. odstavka 3. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti, ki določa, da za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi, kar pa v tem sporu ni bilo ugotovljeno. Glede na navedeno tožnik do pogodbene kazni na podlagi 59. člena navedene kolektivne pogodbe ni upravičen.
Samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim naj bi stranka potrdila pritožbene trditve o neresničnosti iz vročilnice izhajajočih dejstev, stranka zakonske domneve o resničnosti z vročilnico ugotovljenih dejstev ne more ovreči.
Dejstvo, da pride v postopku do razdružitve zahtevkov oziroma predlogov po volji sodišča, ne predstavlja takšne izjeme, ki bi omogočala sodišču, da bi terjalo dodatno plačilo sodne takse.
procesna predpostavka – objava popravka – odgovorni urednik – prejem zahteve za objavo popravka – vročanje
Tožba ni dopustna, če prizadeta oseba pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka. Gre torej za procesno predpostavko: tožnik je upravičen do sodnega varstva samo takrat, ko je odgovorni urednik zahtevani popravek bodisi prezrl, bodisi zavrnil ali ga objavil na zakonsko neustrezen način.
ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/5, 126a, 418. ZDavP-2B člen 38.
zastaranje terjatev – zastaranje pravice do izterjave davka – pretrganje zastaranja – zavarovanje davčnega dolga s hipoteko – povratna veljava predpisov - retroaktivnost – časovna veljava zakona – prehodne določbe
S sprejemom ZDavP-2B zakon sam torej ni predpisal retroaktivne uporabe vseh določb zakona, torej tudi materialnopravnih določb tega zakona. Določbe o zastaranju so materialnopravne in ne procesne, torej se lahko uporabljajo le za razmerja, nastala po uveljavitvi novele. To pa pomeni, da je mogoče določbo 126.a člen ZDavP-2 uporabiti le v primerih, v katerih je bila terjatev zavarovana s hipoteko po uveljavitvi te določbe (30. 9. 2009). Če je bila hipoteka pridobljena prej, ne more imeti na škodo dolžnika učinkov, ki jih je zakonodajalec predpisal naknadno.
obnova postopka – pravdno nesposobna stranka – zakoniti zastopnik – vročanje sodbe – tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka
Iz 394. člena ZPP je razvidno, da postane pravnomočno končan (in sicer s sodno odločbo) tudi postopek, v katerem je nastopala pravdno nesposobna stranka, ki je ni zastopal zakoniti zastopnik.
Vročitev sodbe v takih primerih je potrebna le z vidika 396. člena ZPP oziroma zaradi začetka teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Ta namreč ne more začeti teči, dokler sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, kar predstavlja časovno točko, ki je relevantna za presojo pravočasnosti vložitve predloga (za obnovo).
Vprašanje oziroma pravnomočnost in dokončnost izdaje uporabnega dovoljenja v upravnem postopku ne pomeni ugotovitve kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, temveč pomeni zgolj ugotavljanje obstoja ali neobstoja določenih dejstev, kakor je to razvidno že iz same obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, kar pa ne predstavlja predhodnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074535
ZGD-1 člen 506, 510, 510/1, 510/2. ZSReg člen 34, 34/1.
vpis izbrisa zastopnika – skupščinski sklep o razrešitvi direktorja – veljavnost sklepa skupščine – večina glasov vseh družbenikov
ZGD-1 v 510. členu kot pravilo za veljavno odločanje na skupščini določa večino glasov vseh družbenikov in ne večino glasov prisotnih. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve – prekinitev postopka – pristojnost sodišča – jurisdikcija – nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, kar v postopku njegove delitve terja sočasno odločanje o celotnem premoženju.
Glede na trditve nasprotne udeleženke je večji del skupnega premoženja udeležencev v Sloveniji, zato je sodišče Republike Slovenije pristojno odločati o nepremičnini na Hrvaškem v tem nepravdnem postopku, saj je na podlagi predlagateljevih procesnih dejanj moč ugotoviti, da je privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije.
Okoliščina, da je lastninska pravica na nepremičnini na P v zemljiški knjigi vpisana v korist tretje osebe (prodajalke), ni ovira, da se tudi ta nepremičnina kot del zatrjevanega skupnega premoženja, obravnava v tem nepravdnem postopku.
ZSReg člen 5, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 24/1, 25, 25/2.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – vpis spremembe članov nadzornega sveta in zastopnika delniške družbe – vpis v sodni register – sklep pristojnega organa družbe
Predlogu za vpis spremembe zastopnikov je treba priložiti sklep pristojnega organa družbe. Če je sklep o odpoklicu V. in imenovanju K. za direktorja družbe podpisal kot predsednik nadzornega sveta M. M., ki v sodnem registru ni vpisan kot član organa nadzora, predlagatelj pa tudi ni predložil nobene listine, iz katere izhaja, da ga je skupščina imenovala v nadzorni svet družbe, potem listine, ki jo je podpisal M. M., sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot sklepa, ki ga je izdal pristojni organ družbe.
Zoper sodno poravnavo je mogoče vložiti izredno pravno sredstvo, in sicer tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Revizijo pa je mogoče vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, ne pa tudi zoper sodno poravnavo.
Natančen odgovor o očetovstvu bi toženec lahko dobil na podlagi analize DNK, vendar pa se vabilu Inštituta za sodno medicino ni odzval in je celo umaknil dokazni predlog za opravo DNK analize, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je kot nosilni dokaz upoštevalo pričanje tožničine matere.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – predčasno prenehanje pooblastila – predčasni zaključek zadeve – ustavitev postopka – umik tožbe
Praviloma velja, da predčasni zaključek ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vplivajo, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Prav za primere, kot je obravnavani, pa je v 1. točki tar. številke 3101 (posebej) predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
začasni zastopnik – prenehanje zastopanja – stranka postopka – upravičena oseba za vložitev pritožbe
Ker odvetnik M. P. ni stranka predmetnega postopka, položaj toženčevega začasnega zastopnika pa mu je prenehal še pred vložitvijo predmetne pritožbe, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077221
ZZK-1 člen 243. ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbenega dovoljenja – pravica uporabe – nacionalizacija nepremičnin – stavba in zemljišče – trditveno breme
Gradnjo spornih garaž je treba presojati v času, ko so bile garaže zgrajene in je bila možna pridobitev pravice uporabe z odločbo. Zato je bil prenos oziroma dovoljenja za vpis lastninske pravice na prvo toženo stranko v nasprotju z določbami ZLNDL in zato brez pravnega učinka.
Iz predpisov sodišče ugotovi, katera pravno relevantna dejstva iz zakonskega dejanskega stanu je treba ugotoviti in nato lahko opravimo primerjavo tistih dejstev in dokazov, katere je ponudila vsaka stranka.