denarna socialna pomoč – vrnitev neupravičeno prejetih sredstev – zastaranje
Ker so bile odločbe o priznanju pravice do denarne socialne pomoči odpravljene s pravnomočno odločbo, je s tem odpadla pravna podlaga za izplačilo denarne socialne pomoči. Toženec je zato dolžan tožniku neupravičeno prejete zneske denarne socialne pomoči vrniti. Ugovor zastaranja je neutemeljen, ker gre za terjatev, ugotovljeno z odločbo pristojnega organa, ki zastara v 10 letih od njene vročitve.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. SPZ člen 128, 128/1, 130, 135. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2, 264. ZZK-1 člen 57, 57/2.
predhodna odredba – zavarovanje terjatve – začet stečajni postopek – ločitvena pravica – predznamba zastavne pravice – izbris predznamovane hipoteke
Zastavno pravico pri izvršbi na nepremičnino na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo pridobi upnik šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo, kamor pa se sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine, kot so bili sklepi iz predmetnega postopka zavarovanja) vpiše šele po njegovi pravnomočnosti (glej tudi četrti odstavek 45. člena ZIZ).
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 51, 51/1, 51/2, 51/4, 51/5.
stroški prevoza na delo in z dela – potni stroški
Ker je tožena stranka imela organiziran prevoz v delu tožnikove poti, tožnik za ta del poti ni upravičen do povračila potnih stroškov. Peti odstavek 51. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije namreč določa, da je delodajalec le v primeru, če delavec iz upravičenih razlogov ne uporablja organiziranega prevoza, delavcu dolžan povrniti stroške prevoza na delo in z dela. Tožnik je imel možnost uporabljati organiziran prevoz delodajalca, to ali bo koristil organiziran prevoz delodajalca ali ne, pa je v pristojnosti delavca, vendar pa v primeru, da ga ne koristi, zgolj zaradi tega ne more zahtevati povračila stroškov v obliki kilometrine.
skupno premoženje zakoncev – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem
Za nastanek skupnega premoženja in deleža na njem ni pravno odločilno dejstvo, da še niso bili odplačani vsi krediti in tudi ni pomembno, kateri od zakoncev (oz. zunajzakonskih partnerjev) je te kredite odplačeval. Tisti od partnerjev, ki je kredite odplačal v celoti, ima pravico od drugega zahtevati to, kar je plačal namesto njega.
Pogodba o delovanju Evropske unije člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22a, 22(1)(i). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 128.
zdravljenje v tujini - začasno bivanje v tuji državi - enako obravnavanje
Ker špansko obvezno zdravstveno zavarovanje za španske državljane ne krije stroškov zdravljenja posledic prometnih nesreč, tožnica, ki je bila napotena na delo v Španijo, ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja posledic prometne nesreče s strani toženca iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Tudi ob upoštevanju dovoljene tolerance (+ - 5 %), se izkaže, da kolo s pomožnim motorjem, ki ga je v času prekrška upravljal obdolženi, presega dovoljeno hitrost, ki jo takšno vozilo sme doseči, in ker za predelavo s katero je bilo to doseženo, obdolženi nima odobritve, po presoji pritožbenega sodišča ni nikakršnega dvoma, da je odgovoren za prekršek po sedmem odstavku 19. člena ZMV. Ukvarjanje z vprašanjem, na podlagi kakšne konkretne predelave je obdolženi dosegel, da je njegovo vozilo presegalo največjo konstrukcijsko določeno hitrost, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, kot tudi ne ukvarjanje z vprašanjem ali takšne predelave in spremembe na vozilu pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti. Dejstvo je namreč, da obdolženi odobritve predelanega vozila nima, poleg tega tudi ne gre za spremembe na vozilu, ki jih ne bi bilo potrebno evidentirati.
ZPIZ-1 člen 390, 391, 397, 446. ZPIZ člen 123, 123/1.
invalidi - nadomestilo plače za čas čakanja
Tožnik, invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu z omejitvami po ZPIZ, ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo v letu 2011 ni imel zakonske podlage za priznanje te pravice, saj je ZPIZ-1 ne ureja več. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja je zato neutemeljen.
Samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim naj bi stranka potrdila pritožbene trditve o neresničnosti iz vročilnice izhajajočih dejstev, stranka zakonske domneve o resničnosti z vročilnico ugotovljenih dejstev ne more ovreči.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077407
URS člen 2, 2/2, 15, 15/3, 22, 23, 35. ZIZ člen 43. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 286b.
umik predloga za izvršbo – procesna sposobnost upnika – pravica do zasebnosti - tajno snemanje pogovora – pravica do izvedbe dokaza – nedovoljen dokaz – izvedeniško mnenje – postavitev novega izvedenca
Po 35. členu Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti, je zagotovljeno varstvo pred (tajnim) snemanjem pogovorov brez dovoljenja vseh oseb, ki v pogovoru sodelujejo. Če je pogovor posnet brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo besedo oziroma glasom. To pa pomeni, da dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, ni dopustno izvesti.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – predčasno prenehanje pooblastila – predčasni zaključek zadeve – ustavitev postopka – umik tožbe
Praviloma velja, da predčasni zaključek ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vplivajo, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Prav za primere, kot je obravnavani, pa je v 1. točki tar. številke 3101 (posebej) predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
procesna predpostavka – objava popravka – odgovorni urednik – prejem zahteve za objavo popravka – vročanje
Tožba ni dopustna, če prizadeta oseba pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka. Gre torej za procesno predpostavko: tožnik je upravičen do sodnega varstva samo takrat, ko je odgovorni urednik zahtevani popravek bodisi prezrl, bodisi zavrnil ali ga objavil na zakonsko neustrezen način.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077252
OZ člen 82, 83. ZKZ člen 29, 30, 31.
razlaga pogodbe - skupen namen strank – (ne)jasna določila - zakupna pogodba - zakup kmetijskih zemljišč za določen čas
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil skupen namen pravdnih strank sklenitev pogodbe za določen čas, brez možnosti podaljšanja. Ne gre za nejasno določbo in ni podlage za uporabo 83. člena OZ.
razveljavitev sodne poravnave – razveljavitveni razlogi – materialnopravno razlogi za neveljavnost pogodbe – procesno pravne predpostavke za veljavnost pravdnih ravnanj – nedovoljeno razpolaganje - ničnost – zahteva za varstvo zakonitosti – določitev meje – zmota - volja
Med razlogi za razveljavitev sodne poravnave niso upoštevane možnosti uveljavljanja nedovoljenih razpolaganj oziroma ničnosti, na kar bi moralo paziti sodišče v postopku sklepanja poravnave po uradni dolžnosti. Če je to prezrlo, je iz tega razloga sodno poravnavo mogoče izpodbijati le z zahtevo za varstvo zakonitosti .
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – predpostavke – preprečitev uporabe sile – zloraba procesnih pravic
Ravnanje tožene stranke lahko utemeljuje verjetnost obstoja uveljavljane terjatve na vrnitev menic zaradi njihove zlorabe (prvi pogoj za izdajo začasne odredbe), ne predstavlja pa istočasno uporabo sile, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo v bodoče preprečila in ki je drugi pogoj, ki mora biti s prvim kumulativno izpolnjen za izdajo začasne odredbe. Preventivna funkcija začasne odredbe, ki je v preprečitvi uporabe sile, na kateri tožniki temeljijo drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, je v preprečitvi posledice ravnanja nasprotne stranke, ki je z drugimi pravnimi sredstvi ni mogoče doseči. Iz opisanih obrambnih ravnanj tožečih strank zoper zatrjevano toženčevo zlorabo procesnih pravic pa nedvoumno izhaja, da preprečitev posledic takega ravnanja tožniki lahko dosežejo že z vložitvijo ugovora zoper izdani izvršilni sklep.
razporeditev - sprememba delodajalca – delovna razmerja javnih uslužbencev – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – ukinitev organa in prenos nalog
ZDR v 73. čl. določa, da v primeru prevzema, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja na novega delodajalca po samem zakonu, zato ne predvideva sklepanja novih pogodb. ZZelP-F pa je v 43. čl. določil, da javni uslužbenci sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, zato je tožnik z ministrstvom (...) na podlagi 43. čl. ZZelP-F pogodbo o zaposlitvi tudi sklenil. Tožnik sicer nove pogodbe o zaposlitvi, kljub takšni zakonski določbi, ni bil dolžan skleniti, medtem ko bi mu tožena stranka staro pogodbo o zaposlitvi lahko odpovedala le na enega od zakonsko določenih načinov. ZZelP-F namreč ni določil, da v kolikor delavec nove pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, mu pogodba o zaposlitvi avtomatično preneha. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi je vedno stvar svobodne odločitve dveh pogodbenih strank. V kolikor torej tožnik nove pogodbe o zaposlitvi ne bi sklenil, bi svoje pravice lahko uveljavljal na podlagi 73. čl. ZDR v povezavi z 153. čl. ZJU. Ker pa je tožnik novo pogodbo sklenil, je tožnik v Direkciji na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi sklenil novo delovno razmerje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059905
OZ člen 435, 435/1, 488. ZPP člen 287.
zavrnitev dokaznega predloga – pogodba o finančnem leasingu - izpolnitev s pravno napako – pravna napaka – prodaja ukradenega vozila
Pravdna stranka ima načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov, vendar sodišče (med drugim) ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Prodajalec pravilno izpolni svojo obveznost (ob odsotnosti drugačnega dogovora) le, če kupcu izroči stvar v pravnem stanju, ki kupcu omogoča uresničevanje vseh upravičenj, ki jih obsega lastninska pravica (pravica stvar posedovati, jo uporabljati in z njo razpolagati).
Drugi toženec je dobavil ukradeno vozilo, zato tožnica (kljub posedovanju soglasja za odjavo) vozila ni mogla odjaviti in ga registrirati na svoje ime. Vpis v prometno dovoljenje pa je bil nujen pogoj, da bi tožnica vozilo lahko uporabljala, da bi torej vozilo služilo namenu, za katerega je bilo kupljeno. Z odvzemom avtomobila s strani policije je bila tožnici odvzeta tudi posest. Izpolnitev drugega toženca, ki ni zagotovil avtomobila, ki bi tožnici omogočalo uresničevanje lastninskih upravičenj, torej ni bila pravilna (izpolnitev s pravno napako).
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 235, 235/2, 242/2. ZIZ člen 20, 20a.
ločitveni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka – odvisnost zastavne pravice od zavarovane terjatve
Zaradi odvisnosti zastavne pravice od zavarovane terjatve mora zastavni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka nad zastaviteljem kot dolžnikom, v predlogu za začetek stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj zavarovane terjatve (tudi v primeru, ko zastavitelj ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve) in posledično tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da osebni dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Tudi v primeru, če bi upnik vložil proti zastavitelju predlog za izvršbo zaradi prodaje zastavljene nepremičnine v izvršilnem postopku, bi moral dokazati zapadlost zavarovane terjatve v skladu z določbami 20. in 20.a člena ZIZ. Zastavni dolžnik, proti kateremu je predlagan začetek stečajnega postopka, lahko namreč ugovarja tudi samemu obstoju upnikove terjatve, s tem pa tudi pravici upnika, da prične z unovčevanjem zastavne pravice.
ZSReg člen 5, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 24/1, 25, 25/2.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – vpis spremembe članov nadzornega sveta in zastopnika delniške družbe – vpis v sodni register – sklep pristojnega organa družbe
Predlogu za vpis spremembe zastopnikov je treba priložiti sklep pristojnega organa družbe. Če je sklep o odpoklicu V. in imenovanju K. za direktorja družbe podpisal kot predsednik nadzornega sveta M. M., ki v sodnem registru ni vpisan kot član organa nadzora, predlagatelj pa tudi ni predložil nobene listine, iz katere izhaja, da ga je skupščina imenovala v nadzorni svet družbe, potem listine, ki jo je podpisal M. M., sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot sklepa, ki ga je izdal pristojni organ družbe.
Zoper sodno poravnavo je mogoče vložiti izredno pravno sredstvo, in sicer tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Revizijo pa je mogoče vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, ne pa tudi zoper sodno poravnavo.