Dopolnitev tožbe, s katero je tožnica izpodbijala odločbo toženca o zaključku bolniškega staleža, je bila vložena po izteku roka za sodno varstvo (30 dni od vročitev dokončne odločbe), zato je sodišče tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe (zaradi molka organa in zoper dokončno odločbo).
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 51, 51/1, 51/2, 51/4, 51/5.
stroški prevoza na delo in z dela – potni stroški
Ker je tožena stranka imela organiziran prevoz v delu tožnikove poti, tožnik za ta del poti ni upravičen do povračila potnih stroškov. Peti odstavek 51. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije namreč določa, da je delodajalec le v primeru, če delavec iz upravičenih razlogov ne uporablja organiziranega prevoza, delavcu dolžan povrniti stroške prevoza na delo in z dela. Tožnik je imel možnost uporabljati organiziran prevoz delodajalca, to ali bo koristil organiziran prevoz delodajalca ali ne, pa je v pristojnosti delavca, vendar pa v primeru, da ga ne koristi, zgolj zaradi tega ne more zahtevati povračila stroškov v obliki kilometrine.
Samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim naj bi stranka potrdila pritožbene trditve o neresničnosti iz vročilnice izhajajočih dejstev, stranka zakonske domneve o resničnosti z vročilnico ugotovljenih dejstev ne more ovreči.
V skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. V skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se tudi pravnim osebam pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP vročajo v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP. V skladu z navedenim členom se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po 4. odstavku istega člena se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev – zakonitost volitev
Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.
ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – kaduciteta – prehod premoženja v državno lastnino – ločitveni upnik
Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja pa lahko zapustnikovi upniki dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega premoženja), zato tudi s tem ločenim premoženjem zapustnika dedič ne bi mogel razpolagati, niti ne bi mogli nanj posegati dedičevi upniki. V določenih primerih iz sodne prakse je obveljalo stališče, da bo ločitveni upnik uspešen s svojim predlogom takrat, če bo dokazal, da je dedič prezadolžen.
Zgoraj navedeno kaže, da je osnovni cilj tega instituta preprečitev možnosti, da bi dedičevi upniki posegli za realizacijo svojih terjatev na podedovano premoženje prej kot upniki zapustnika. Glede na to pa v danem primeru ni nepomembno, da je prišlo do kaducitete in tedaj prehoda zapuščine v državno last. Res je, da tudi država odgovarja za zapustnikove dolgove, v okviru vrednosti premoženja, ki je v primeru kaducitete prešlo nanjo. Vendar pa cilj instituta ločitve zapuščine ni v tem, da se zagotovi prednostni položaj ločitvenemu upniku v razmerju do ostalih upnikov zapustnika, ampak le v tem, da se mu ohranja prednostni položaj v razmerju do upnikov dediča. V danem primeru pa glede na prehod premoženja v državno last ta skrb nedvomno odpade.
Sama ločitev zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi zapuščine ob hkratnem potrebnem popisu in cenitvi te še ne bo dosegla svojega namena v zgoraj navedeni smeri, saj ločena zapuščina pomeni le, da ne more biti predmet dedovanja do poplačila upnikov zapustnika, ki so to predlagali. Ta namen pa bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora tako ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve.
učinek potrjene prisilne poravnave na terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku - „ex lege“ procesni učinek – končanje pravdnega postopka – stroški postopka po načelu krivde
Tako prikazana posebna (214. člen ZFPPIPP) kot splošna ureditev (308. člen ZPP) določata enako pravno posledico – pravnomočen sklep o prisilni poravnavi (perfektna sodna poravnava), v katerem je zajeta tudi terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku, povzroči „ex lege“ procesne učinke – sklep o zavrženju tožbe (ugotovitveni, deklaratoren) je časovno vezan na trenutek, ko so nastopili zakonsko določeni pogoji, ne glede na to, kdaj ga je sodišče izdalo. Bistveno pa je, da takšni, z zakonom določeni procesni učinki, odločilno vplivajo na temeljno načelo procesnega prava - načelo dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in sicer tako, da ni (več) od dispozicije (volje) tožnice odvisno, ali bo tožbo umaknila ali ne. V sistematičnem smislu ni odločilno, ali gre za procesno predpostavko res transacta (ali pravnomočno razsojene stvari, kot navaja pritožba) in/ali izgube pravnega interesa tožnice za nadaljnje vodenje pravdnega postopka. Prenehanje procesne predpostavke vpliva na procesno legitimacijo, njena pravna posledica pa je „ex lege“ končanje postopka.
ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/5, 126a, 418. ZDavP-2B člen 38.
zastaranje terjatev – zastaranje pravice do izterjave davka – pretrganje zastaranja – zavarovanje davčnega dolga s hipoteko – povratna veljava predpisov - retroaktivnost – časovna veljava zakona – prehodne določbe
S sprejemom ZDavP-2B zakon sam torej ni predpisal retroaktivne uporabe vseh določb zakona, torej tudi materialnopravnih določb tega zakona. Določbe o zastaranju so materialnopravne in ne procesne, torej se lahko uporabljajo le za razmerja, nastala po uveljavitvi novele. To pa pomeni, da je mogoče določbo 126.a člen ZDavP-2 uporabiti le v primerih, v katerih je bila terjatev zavarovana s hipoteko po uveljavitvi te določbe (30. 9. 2009). Če je bila hipoteka pridobljena prej, ne more imeti na škodo dolžnika učinkov, ki jih je zakonodajalec predpisal naknadno.
izločitvena pravica - denarna sredstva – stečajna masa
Za uresničitev izločitvene pravice je pravno odločilno, da premoženje stečajnega dolžnika, za katerega se zatrjuje, da ima na njem lastninsko pravico ali drugo pravico nekdo tretji, obstaja v trenutku, ko nastanejo pravne posledice stečajnega postopka, saj se tedaj oblikuje stečajna masa, za katero še ni gotovo, da vsa tudi pravno pripada stečajnemu dolžniku in zgolj na tej stečajni masi je mogoče uveljavljati izločitveno pravico, kar je logična posledica ureditve, da v stečajno maso ne gredo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku.
Če ob začetku stečajnega postopka torej premoženja, na katerem se uveljavlja izločitvena pravica v stečajni masi stečajnega dolžnika, ni, potem izločitvene pravice ni mogoče niti dejansko niti pravno uresničiti, ker ni kaj izločati, kar drugače povedano pomeni, da mora premoženje po obliki in vrsti obstajati ob začetku stečajnega postopka, med samim stečajnim postopkom pridobljeno premoženje stečajnega dolžnika pa ne more biti več predmet uveljavljanja izločitvene pravice, pa četudi gre za denarna sredstva, saj je to premoženje stečajnega dolžnika.
Vprašanje oziroma pravnomočnost in dokončnost izdaje uporabnega dovoljenja v upravnem postopku ne pomeni ugotovitve kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, temveč pomeni zgolj ugotavljanje obstoja ali neobstoja določenih dejstev, kakor je to razvidno že iz same obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, kar pa ne predstavlja predhodnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 235, 235/2, 242/2. ZIZ člen 20, 20a.
ločitveni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka – odvisnost zastavne pravice od zavarovane terjatve
Zaradi odvisnosti zastavne pravice od zavarovane terjatve mora zastavni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka nad zastaviteljem kot dolžnikom, v predlogu za začetek stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj zavarovane terjatve (tudi v primeru, ko zastavitelj ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve) in posledično tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da osebni dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Tudi v primeru, če bi upnik vložil proti zastavitelju predlog za izvršbo zaradi prodaje zastavljene nepremičnine v izvršilnem postopku, bi moral dokazati zapadlost zavarovane terjatve v skladu z določbami 20. in 20.a člena ZIZ. Zastavni dolžnik, proti kateremu je predlagan začetek stečajnega postopka, lahko namreč ugovarja tudi samemu obstoju upnikove terjatve, s tem pa tudi pravici upnika, da prične z unovčevanjem zastavne pravice.
procesna predpostavka – objava popravka – odgovorni urednik – prejem zahteve za objavo popravka – vročanje
Tožba ni dopustna, če prizadeta oseba pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka. Gre torej za procesno predpostavko: tožnik je upravičen do sodnega varstva samo takrat, ko je odgovorni urednik zahtevani popravek bodisi prezrl, bodisi zavrnil ali ga objavil na zakonsko neustrezen način.
povračilo stroškov v zvezi z delom – dokazna sredstva - dokazi
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da je lahko tožena stranka dejstvo plačila vtoževane terjatve dokazovala s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič.
razporeditev - sprememba delodajalca – delovna razmerja javnih uslužbencev – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – ukinitev organa in prenos nalog
ZDR v 73. čl. določa, da v primeru prevzema, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja na novega delodajalca po samem zakonu, zato ne predvideva sklepanja novih pogodb. ZZelP-F pa je v 43. čl. določil, da javni uslužbenci sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, zato je tožnik z ministrstvom (...) na podlagi 43. čl. ZZelP-F pogodbo o zaposlitvi tudi sklenil. Tožnik sicer nove pogodbe o zaposlitvi, kljub takšni zakonski določbi, ni bil dolžan skleniti, medtem ko bi mu tožena stranka staro pogodbo o zaposlitvi lahko odpovedala le na enega od zakonsko določenih načinov. ZZelP-F namreč ni določil, da v kolikor delavec nove pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, mu pogodba o zaposlitvi avtomatično preneha. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi je vedno stvar svobodne odločitve dveh pogodbenih strank. V kolikor torej tožnik nove pogodbe o zaposlitvi ne bi sklenil, bi svoje pravice lahko uveljavljal na podlagi 73. čl. ZDR v povezavi z 153. čl. ZJU. Ker pa je tožnik novo pogodbo sklenil, je tožnik v Direkciji na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi sklenil novo delovno razmerje.
Menica spada med strogo formalne pravne posle. Zaradi načela formalnosti vsebine menice ni mogoče razlagati. Nesprejemljiv je predlog, da se pri presoji njene veljavnosti upošteva vsebina menične izjave in vsebina vloge, s katero je bila poslana na unovčenje.
Listina, ki ni menica, nima menično pravnih posledic, se ne more uporabiti kot menica in zanjo pravila meničnega prava ne veljajo.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – predčasno prenehanje pooblastila – predčasni zaključek zadeve – ustavitev postopka – umik tožbe
Praviloma velja, da predčasni zaključek ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vplivajo, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Prav za primere, kot je obravnavani, pa je v 1. točki tar. številke 3101 (posebej) predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
OZ člen 94, 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 65.
gradbena pogodba - začasna situacija - potrditev situacije po naročniku - veljavnost pogodbe - gradbene uzance
Overitev situacije po naročniku ni pogoj za plačilo na njeni podlagi, vendar mora izvajalec dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša.