prisilna poravnava – upniški odbor – prepoved imenovanja za člena upniškega odbora
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora je treba razlagati tako, da velja tudi za upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
Dejstvo, da pride v postopku do razdružitve zahtevkov oziroma predlogov po volji sodišča, ne predstavlja takšne izjeme, ki bi omogočala sodišču, da bi terjalo dodatno plačilo sodne takse.
učinek potrjene prisilne poravnave na terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku - „ex lege“ procesni učinek – končanje pravdnega postopka – stroški postopka po načelu krivde
Tako prikazana posebna (214. člen ZFPPIPP) kot splošna ureditev (308. člen ZPP) določata enako pravno posledico – pravnomočen sklep o prisilni poravnavi (perfektna sodna poravnava), v katerem je zajeta tudi terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku, povzroči „ex lege“ procesne učinke – sklep o zavrženju tožbe (ugotovitveni, deklaratoren) je časovno vezan na trenutek, ko so nastopili zakonsko določeni pogoji, ne glede na to, kdaj ga je sodišče izdalo. Bistveno pa je, da takšni, z zakonom določeni procesni učinki, odločilno vplivajo na temeljno načelo procesnega prava - načelo dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in sicer tako, da ni (več) od dispozicije (volje) tožnice odvisno, ali bo tožbo umaknila ali ne. V sistematičnem smislu ni odločilno, ali gre za procesno predpostavko res transacta (ali pravnomočno razsojene stvari, kot navaja pritožba) in/ali izgube pravnega interesa tožnice za nadaljnje vodenje pravdnega postopka. Prenehanje procesne predpostavke vpliva na procesno legitimacijo, njena pravna posledica pa je „ex lege“ končanje postopka.
Odločitev o tožbenem zahtevku (na izpraznitev prostorov in plačilo uporabnine) je odvisna od tega, ali tožena stranka v drugem postopku utemeljeno zahteva sklenitev najemne pogodbe. Ker takšnega predhodnega vprašanja sodišče samo ne bo reševalo, je ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo.
Pravica do odškodnine iz 166. člena ZDR se mora razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila (termin Direktive 2003/88/ES) za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. SPZ člen 128, 128/1, 130, 135. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2, 264. ZZK-1 člen 57, 57/2.
predhodna odredba – zavarovanje terjatve – začet stečajni postopek – ločitvena pravica – predznamba zastavne pravice – izbris predznamovane hipoteke
Zastavno pravico pri izvršbi na nepremičnino na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo pridobi upnik šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo, kamor pa se sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine, kot so bili sklepi iz predmetnega postopka zavarovanja) vpiše šele po njegovi pravnomočnosti (glej tudi četrti odstavek 45. člena ZIZ).
ZP-1 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 32, 32/10/e, 233, 233/1.
nova dejstva in dokazi – odgovornost lastnika motornega vozila
Obdolženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala nobenega dokaza, pa tudi glede izjave dane prekrškovnemu organu v spisovnih podatkih ni ničesar, kar bi kazalo, da bo dokaz z zaslišanjem osebe, za katero obdolženka trdi, da ji je najeto vozilo izročila za neko tretjo osebo, uspešen. Obdolženka namreč ni predložila nikakršne izjave osebe, kateri naj bi glede na njen zagovor vozilo izročila, prav tako ne trdi, da jo je skušala pridobiti. Ker obdolženka listinskih dokazov iz katerih bi izhajalo, da se bodo z zaslišanjem osebe, kateri naj bi vozilo izročila, njene navedbe iz zagovora potrdile, tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi razumen dvom, da je obdolženka storila očitani prekršek, ni podan.
neposredno izvršljiv notarski zapis – odpoved pogodbe – dokaz zapadlosti terjatve
Nobenega dvoma ni, da je dolžnik sporno upnikovo odpoved kreditne pogodbe dejansko prejel, kar je edino pravno pomembno dejstvo, zato se dolžnik ne more uspešno sklicevati na eventualno kršitev pogodbenih obveznosti v tem delu.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje življenjskih potreb
Tožnik, ki potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od pričetka uživanja invalidske pokojnine dalje, zato je tožbeni zahtevek, da mu gre vse od nastanka I. kategorije invalidnosti, neutemeljen.
premoženjska razmerja med zakonci – obveznost iz naslova skupnega premoženja – odplačilo posojila po razvezi zakonske zveze – dogovor bivših zakoncev o razdelitvi pasive – zastaranje zahtevka bivšega zakonca iz naslova medsebojnega dogovora o razdelitvi pasive - odplačilo preostanka posojila po prenehanju zakonske zaveze
Tožnica je, upoštevajoč, da imata bivša zakonca delež na skupnem premoženju vsak do polovice, od toženca upravičeno terjala polovico zneska posojila, najetega v času zakonske zveze, ki je bilo porabljeno za skupne potrebe (in ki ga je tožnica v pritožbeno spornem delu poplačala po prenehanju zakonske zveze), s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Medsebojni dogovor tožnice in toženca (bivših zakoncev) o poplačilu dolgov (obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem), torej o razdelitvi predmetne pasive, je obligacijsko pravne narave. Zanj velja 5 letni zastaralni rok, tožničina terjatev nasproti tožencu iz tega naslova pa je nastala šele z dejstvom tožničinega poplačila dolga upniku.
skupno premoženje zakoncev – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem
Za nastanek skupnega premoženja in deleža na njem ni pravno odločilno dejstvo, da še niso bili odplačani vsi krediti in tudi ni pomembno, kateri od zakoncev (oz. zunajzakonskih partnerjev) je te kredite odplačeval. Tisti od partnerjev, ki je kredite odplačal v celoti, ima pravico od drugega zahtevati to, kar je plačal namesto njega.
sklep skupščine – sklep o posebni reviziji – prenos pooblastila na nadzorni svet - neveljavnost sklepa skupščine
Izpodbojnost skupščinskega sklepa v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja, ko skupščina družbe sklene, da revizijsko družbo izbere nadzorni svet (člen 318 ZGD-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 395. člena ZGD-1).
URS člen 74, 74/3. ZPP člen 188, 188/2, 188/3,214, 214/1, 214/2. ZVK člen 13, 13/1, 13/2.
nelojalna konkurenca – dobri poslovni običaji – ravnanje v nasprotju s poslovno moralo – zadrževanje jeklenk – umik tožbe – privolitev v umik tožbe - neprerekana dejstva – domneva priznanja neprerekanih dejstev – pritožbene novote - regulacijska začasna odredba - prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence – uspeh s sodbo
Pojem prevzemanja v posest, v katerem je vsebovano tudi zadrževanje jeklenk pri sebi, ki so v lasti drugega distributerja, sodišče druge stopnje razume v smislu nelojalnega konkuriranja na trgu, kar je v nasprotju z določilom 2. odstavka 13. člena ZVK in posledično prepovedano.
Zatrjevanje tožeče stranke, da sodišče ni razkrilo svoje odločitve pred izdajo odločbe, ne more biti razlog, zaradi katerega je tožeča stranka navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pritožbenem postopku.
Tožeča stranka je z zahtevo po sodnem varstvu v celoti uspela. Zato ni več nobenih utemeljenih razlogov za predlagano začasno ureditev spornega razmerja.
V skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. V skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se tudi pravnim osebam pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP vročajo v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP. V skladu z navedenim členom se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po 4. odstavku istega člena se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
pristojnost slovenskega sodišča - opravljena storitev na območju RS
Upoštevaje dejstvo, da je predmet tožbenega zahtevka denarni znesek po računu, ki se nanaša na povrnitev dela stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z nabavo oz. izdelavo opreme pred pričetkom poslovnega sodelovanja s toženo stranko, gre v konkretnem primeru za zadevo v zvezi z omenjenim pogodbenim razmerjem, pri katerem se je storitev opravljala na območju Republike Slovenije in je zato za rešitev te sporne zadeve pristojno slovensko sodišče.
ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – kaduciteta – prehod premoženja v državno lastnino – ločitveni upnik
Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja pa lahko zapustnikovi upniki dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega premoženja), zato tudi s tem ločenim premoženjem zapustnika dedič ne bi mogel razpolagati, niti ne bi mogli nanj posegati dedičevi upniki. V določenih primerih iz sodne prakse je obveljalo stališče, da bo ločitveni upnik uspešen s svojim predlogom takrat, če bo dokazal, da je dedič prezadolžen.
Zgoraj navedeno kaže, da je osnovni cilj tega instituta preprečitev možnosti, da bi dedičevi upniki posegli za realizacijo svojih terjatev na podedovano premoženje prej kot upniki zapustnika. Glede na to pa v danem primeru ni nepomembno, da je prišlo do kaducitete in tedaj prehoda zapuščine v državno last. Res je, da tudi država odgovarja za zapustnikove dolgove, v okviru vrednosti premoženja, ki je v primeru kaducitete prešlo nanjo. Vendar pa cilj instituta ločitve zapuščine ni v tem, da se zagotovi prednostni položaj ločitvenemu upniku v razmerju do ostalih upnikov zapustnika, ampak le v tem, da se mu ohranja prednostni položaj v razmerju do upnikov dediča. V danem primeru pa glede na prehod premoženja v državno last ta skrb nedvomno odpade.
Sama ločitev zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi zapuščine ob hkratnem potrebnem popisu in cenitvi te še ne bo dosegla svojega namena v zgoraj navedeni smeri, saj ločena zapuščina pomeni le, da ne more biti predmet dedovanja do poplačila upnikov zapustnika, ki so to predlagali. Ta namen pa bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora tako ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve.
preložitev naroka za začetek stečajnega postopka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – navedbe v opravičilu – zdravstveno stanje dolžnice
Predloženo opravičilo res ne ustreza zakonsko predpisanemu, vendar pa na podlagi tega, da je v njem navedeno, da ima dolžnica visoko temperaturo in da se slabo počuti, izhaja, da je bilo dolžničino zdravstveno stanje takšno, da ni dopuščalo, da bi se dolžnica odzvala vabilu sodišča.
Zakupno razmerje je prenehalo s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, saj zakupnik ni pravočasno vložil zahtevo za njeno podaljšanje (2. alineja 8. člena zakupne pogodbe), pri čemer je tožeča stranka po poteku zakupnega razmerja dala toženi stranki jasno vedeti, da nasprotuje temu, da bi se zakupno razmerje še naprej nadaljevalo.