dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje življenjskih potreb
Tožnik, ki potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od pričetka uživanja invalidske pokojnine dalje, zato je tožbeni zahtevek, da mu gre vse od nastanka I. kategorije invalidnosti, neutemeljen.
Ker gre pri tožniku za spremembo v stanju invalidnosti (dodatno je potrebna še časovna razbremenitev), ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe dalje.
ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – kaduciteta – prehod premoženja v državno lastnino – ločitveni upnik
Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja pa lahko zapustnikovi upniki dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega premoženja), zato tudi s tem ločenim premoženjem zapustnika dedič ne bi mogel razpolagati, niti ne bi mogli nanj posegati dedičevi upniki. V določenih primerih iz sodne prakse je obveljalo stališče, da bo ločitveni upnik uspešen s svojim predlogom takrat, če bo dokazal, da je dedič prezadolžen.
Zgoraj navedeno kaže, da je osnovni cilj tega instituta preprečitev možnosti, da bi dedičevi upniki posegli za realizacijo svojih terjatev na podedovano premoženje prej kot upniki zapustnika. Glede na to pa v danem primeru ni nepomembno, da je prišlo do kaducitete in tedaj prehoda zapuščine v državno last. Res je, da tudi država odgovarja za zapustnikove dolgove, v okviru vrednosti premoženja, ki je v primeru kaducitete prešlo nanjo. Vendar pa cilj instituta ločitve zapuščine ni v tem, da se zagotovi prednostni položaj ločitvenemu upniku v razmerju do ostalih upnikov zapustnika, ampak le v tem, da se mu ohranja prednostni položaj v razmerju do upnikov dediča. V danem primeru pa glede na prehod premoženja v državno last ta skrb nedvomno odpade.
Sama ločitev zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi zapuščine ob hkratnem potrebnem popisu in cenitvi te še ne bo dosegla svojega namena v zgoraj navedeni smeri, saj ločena zapuščina pomeni le, da ne more biti predmet dedovanja do poplačila upnikov zapustnika, ki so to predlagali. Ta namen pa bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora tako ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve.
neposredno izvršljiv notarski zapis – odpoved pogodbe – dokaz zapadlosti terjatve
Nobenega dvoma ni, da je dolžnik sporno upnikovo odpoved kreditne pogodbe dejansko prejel, kar je edino pravno pomembno dejstvo, zato se dolžnik ne more uspešno sklicevati na eventualno kršitev pogodbenih obveznosti v tem delu.
pravilo o dokaznem bremenu – dokazni standard – non liquet
Ker je tožena stranka zasejala skepso glede resničnosti zatrjevanega in dokazovanega osrednjega dejstva, tožeča stranka pa je imela na razpolago še druge razpoložljive dokaze, a je ostala pasivna, je pravilno, da jo zadane posledica položaja non liquet iz 215. člena ZPP.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadomestilo za ločeno življenje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal nadomestilo za ločeno življenje, do katerega ni bil upravičen zaradi razveze zakonske zveze. S tem je storil težjo kršitev discipline po 12. točki 4. odstavka 57. člena ZObr (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov, in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerim se krni ugled državnega organa), zato je izrečeni disciplinski ukrep (prenehanja delovnega razmerja) zakonit.
Tožnik ima kot invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni pravico do invalidske pokojnine. Ker pokojninska osnova, odmerjena na podlagi tožnikovih plač, znaša manj od zneska najnižje pokojninske osnove, se mu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – dokazni standard za izdajo začasne odredbe – presoja ustreznosti obrazložitve odločitve – oprava uradnih poizvedb sodišča o računih dolžnika
V postopku za izdajo začasen odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko je razlogov v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Glede na specifičnost postopka za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis predložene dokaze, trditve stranke o dejstvih in kakšne dokaze je stranka predlagala za njihovo dokazovanje, nato pa z logičnim sklepanjem, v okviru relevantne materialnopravne podlage, oceni verjetnost uveljavljane oziroma bodoče terjatve. Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve je tedaj potrebno tehtanje razlogov, ki govore v prid obstoju s strani upnika zatrjevanih dejstev, v razmerju do tistih, ki govore proti. Zaključek, da je upnikova terjatev verjetno izkazana, oziroma da ni, mora tedaj temeljiti na kritični presoji in ustrezni obrazložitvi v nakazani smeri.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v zvezi s terjatvama, ki sta predmet pritožbenega obravnavanja, sodišče prve stopnje takšne kritične presoje ni izvedlo in tudi ni podalo obrazložitve ki bi dosegala standard primerne in zadostne obrazložitve, in ki bi omogočala preizkus pravilnosti sprejete odločitve glede predlaganega zavarovanja.
Tožniku starostne pokojnine ni mogoče odmeriti od najnižje pokojninske osnove, ker je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic. Dokupljene dobe iz 159. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 3. 1992 (čas opravljanja samostojne dejavnosti), ni mogoče šteti niti kot zavarovanje za širši niti za ožji obseg pravic, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, naj se mu ta doba upošteva kot zavarovanje za širši obseg.
pristojnost slovenskega sodišča - opravljena storitev na območju RS
Upoštevaje dejstvo, da je predmet tožbenega zahtevka denarni znesek po računu, ki se nanaša na povrnitev dela stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z nabavo oz. izdelavo opreme pred pričetkom poslovnega sodelovanja s toženo stranko, gre v konkretnem primeru za zadevo v zvezi z omenjenim pogodbenim razmerjem, pri katerem se je storitev opravljala na območju Republike Slovenije in je zato za rešitev te sporne zadeve pristojno slovensko sodišče.
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, saj je še zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času, kar predstavlja invalidnost III. kategorije. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
Sodišče je tožnika s sklepom pozvalo, naj vlogo dopolni tako, da navede toženo stranko, razloge, zaradi katerih izpodbija odločbo, opredeli tožbeni zahtevek in jo podpiše. Ker tožnik vloge skladno s sklepom v roku ni dopolnil, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
Tudi ob upoštevanju dovoljene tolerance (+ - 5 %), se izkaže, da kolo s pomožnim motorjem, ki ga je v času prekrška upravljal obdolženi, presega dovoljeno hitrost, ki jo takšno vozilo sme doseči, in ker za predelavo s katero je bilo to doseženo, obdolženi nima odobritve, po presoji pritožbenega sodišča ni nikakršnega dvoma, da je odgovoren za prekršek po sedmem odstavku 19. člena ZMV. Ukvarjanje z vprašanjem, na podlagi kakšne konkretne predelave je obdolženi dosegel, da je njegovo vozilo presegalo največjo konstrukcijsko določeno hitrost, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, kot tudi ne ukvarjanje z vprašanjem ali takšne predelave in spremembe na vozilu pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti. Dejstvo je namreč, da obdolženi odobritve predelanega vozila nima, poleg tega tudi ne gre za spremembe na vozilu, ki jih ne bi bilo potrebno evidentirati.
ZPIZ-1 člen 390, 391, 397, 446. ZPIZ člen 123, 123/1.
invalidi - nadomestilo plače za čas čakanja
Tožnik, invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu z omejitvami po ZPIZ, ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo v letu 2011 ni imel zakonske podlage za priznanje te pravice, saj je ZPIZ-1 ne ureja več. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja je zato neutemeljen.
V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji protispisnosti, in sicer se protispisnost nanaša na dejanske ugotovitve (vrednost v prometni nesreči poškodovanega vozila), izražena je neposredno v sami sodbi in zadeva listinsko gradivo, ki je v spisu obravnavane zadeve.
Dejstvo, da pride v postopku do razdružitve zahtevkov oziroma predlogov po volji sodišča, ne predstavlja takšne izjeme, ki bi omogočala sodišču, da bi terjalo dodatno plačilo sodne takse.
sklep skupščine – sklep o posebni reviziji – prenos pooblastila na nadzorni svet - neveljavnost sklepa skupščine
Izpodbojnost skupščinskega sklepa v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja, ko skupščina družbe sklene, da revizijsko družbo izbere nadzorni svet (člen 318 ZGD-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 395. člena ZGD-1).
Pogodba o delovanju Evropske unije člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22a, 22(1)(i). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 128.
zdravljenje v tujini - začasno bivanje v tuji državi - enako obravnavanje
Ker špansko obvezno zdravstveno zavarovanje za španske državljane ne krije stroškov zdravljenja posledic prometnih nesreč, tožnica, ki je bila napotena na delo v Španijo, ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja posledic prometne nesreče s strani toženca iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pri tožniku, uživalcu dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, je prišlo do spremembe pri zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb, tako da ni več zmožen samostojno opravljati nobeno osnovno življenjsko potrebo. Zato je od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.