zavrženje tožbe - javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik (vojak) je s tožbo, uveljavljal tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa (prvostopni sklep) in ugotovitev, da ima tožnik sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi. Čeprav s tožbenim zahtevkom ni zahteval ugotovitve nezakonitosti (ampak ničnosti) sklepa in čeprav ni izpodbijal veljavnosti drugostopne odločbe, s katero je bil sklep potrjen, je tožbo, s katero je uveljavljal sodno varstvo zoper odločitev tožene stranke, vložil pravočasno, to je v tridesetih dneh od prejema drugostopne odločbe tožene stranke (osmi odstavek 100.a člena ZObr).
Tožnik je v pripravljalni vlogi razširil tožbo s tožbenim zahtevkom za razveljavitev sklepa tožene stranke in odločbe, s katero je bila pritožba zoper sklep zavrnjena. Glede na to, da je bila tožba s prvotnim tožbenim zahtevkom vložena pravočasno in da je s to tožbo tožnik uveljavljal sodno varstvo zoper odločitev tožene stranke v sklepu oziroma odločbi, se pravočasnosti spremembe (razširitve) tožbe ne presoja ponovno.
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela – dokazno breme
Tožena stranka je sklenila s tožnico pogodbi o zaposlitvi za določen čas za delo maserke iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 52. člena ZDR, torej zaradi povečanega obsega dela. Tega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa tožena stranka ni uspela dokazati, čeprav je bilo o tem, skladno z 2. odstavkom 82. člena ZDR, dokazno breme na njej. Delo maserke je sicer res sezonske narave, vendar pa ni bil podan zakonit razlog, to je povečan obseg dela. Oscilacije v obsegu dela maserja so sicer podane, kar se v času, ko je manj dela, lahko „pokrije“ z delom na recepciji bazena, vendar pa je delo maserja pri toženi stranki trajne narave in pri njem ne gre za povečan obseg dela, ki bi ga bilo mogoče opravičevati s sklepanjem pogodbe za določen čas. Glede na navedeno ni bila izkazana podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga po 3. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR.
odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku – predpostavka za uveljavljanje odškodnine – vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga – rokovni predlog
Glede na to, da je bila tožnikova nadzorstvena pritožba vsebinsko zavrnjena in glede na to, da je bil tožnik z odločitvijo prvostopenjskega sodišča nezadovoljen in je vložil pritožbo, bi moral zaradi izpolnitve predpostavk, ki jih zahteva zakon, v postopku uveljavljanja odškodnine po ZVPSBNO, vložiti rokovni predlog.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev – zakonitost volitev
Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.
URS člen 74, 74/3. ZPP člen 188, 188/2, 188/3,214, 214/1, 214/2. ZVK člen 13, 13/1, 13/2.
nelojalna konkurenca – dobri poslovni običaji – ravnanje v nasprotju s poslovno moralo – zadrževanje jeklenk – umik tožbe – privolitev v umik tožbe - neprerekana dejstva – domneva priznanja neprerekanih dejstev – pritožbene novote - regulacijska začasna odredba - prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence – uspeh s sodbo
Pojem prevzemanja v posest, v katerem je vsebovano tudi zadrževanje jeklenk pri sebi, ki so v lasti drugega distributerja, sodišče druge stopnje razume v smislu nelojalnega konkuriranja na trgu, kar je v nasprotju z določilom 2. odstavka 13. člena ZVK in posledično prepovedano.
Zatrjevanje tožeče stranke, da sodišče ni razkrilo svoje odločitve pred izdajo odločbe, ne more biti razlog, zaradi katerega je tožeča stranka navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pritožbenem postopku.
Tožeča stranka je z zahtevo po sodnem varstvu v celoti uspela. Zato ni več nobenih utemeljenih razlogov za predlagano začasno ureditev spornega razmerja.
V skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. V skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se tudi pravnim osebam pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP vročajo v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP. V skladu z navedenim členom se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po 4. odstavku istega člena se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
ZUP člen 7, 138, 267, 268. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 82, 82/1.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Tožniku je bila že pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Toženec je zahtevo za novo odmero pokojnine neutemeljeno zavrgel, saj je zahtevo potrebno obravnavati tudi kot predlog za obnovo postopka.
preložitev naroka za začetek stečajnega postopka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – navedbe v opravičilu – zdravstveno stanje dolžnice
Predloženo opravičilo res ne ustreza zakonsko predpisanemu, vendar pa na podlagi tega, da je v njem navedeno, da ima dolžnica visoko temperaturo in da se slabo počuti, izhaja, da je bilo dolžničino zdravstveno stanje takšno, da ni dopuščalo, da bi se dolžnica odzvala vabilu sodišča.
Zakupno razmerje je prenehalo s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, saj zakupnik ni pravočasno vložil zahtevo za njeno podaljšanje (2. alineja 8. člena zakupne pogodbe), pri čemer je tožeča stranka po poteku zakupnega razmerja dala toženi stranki jasno vedeti, da nasprotuje temu, da bi se zakupno razmerje še naprej nadaljevalo.
Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje vojaške pokojnine na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pravnomočno zavrnjena, določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) pa niso neposredno uporabljive, je toženec tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje vojaške pokojnine na podlagi MSVN utemeljeno zavrgel, saj se niti dejansko niti pravno stanje ni spremenilo.
Samo s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja, s katerim naj bi stranka potrdila pritožbene trditve o neresničnosti iz vročilnice izhajajočih dejstev, stranka zakonske domneve o resničnosti z vročilnico ugotovljenih dejstev ne more ovreči.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. SPZ člen 128, 128/1, 130, 135. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2, 264. ZZK-1 člen 57, 57/2.
predhodna odredba – zavarovanje terjatve – začet stečajni postopek – ločitvena pravica – predznamba zastavne pravice – izbris predznamovane hipoteke
Zastavno pravico pri izvršbi na nepremičnino na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo pridobi upnik šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo, kamor pa se sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine, kot so bili sklepi iz predmetnega postopka zavarovanja) vpiše šele po njegovi pravnomočnosti (glej tudi četrti odstavek 45. člena ZIZ).
prisilna poravnava – upniški odbor – prepoved imenovanja za člena upniškega odbora
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora je treba razlagati tako, da velja tudi za upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe (zaradi molka organa in zoper dokončno odločbo).
premoženjska razmerja med zakonci – obveznost iz naslova skupnega premoženja – odplačilo posojila po razvezi zakonske zveze – dogovor bivših zakoncev o razdelitvi pasive – zastaranje zahtevka bivšega zakonca iz naslova medsebojnega dogovora o razdelitvi pasive - odplačilo preostanka posojila po prenehanju zakonske zaveze
Tožnica je, upoštevajoč, da imata bivša zakonca delež na skupnem premoženju vsak do polovice, od toženca upravičeno terjala polovico zneska posojila, najetega v času zakonske zveze, ki je bilo porabljeno za skupne potrebe (in ki ga je tožnica v pritožbeno spornem delu poplačala po prenehanju zakonske zveze), s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Medsebojni dogovor tožnice in toženca (bivših zakoncev) o poplačilu dolgov (obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem), torej o razdelitvi predmetne pasive, je obligacijsko pravne narave. Zanj velja 5 letni zastaralni rok, tožničina terjatev nasproti tožencu iz tega naslova pa je nastala šele z dejstvom tožničinega poplačila dolga upniku.
Dejstvo, da pride v postopku do razdružitve zahtevkov oziroma predlogov po volji sodišča, ne predstavlja takšne izjeme, ki bi omogočala sodišču, da bi terjalo dodatno plačilo sodne takse.
ZP-1 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 32, 32/10/e, 233, 233/1.
nova dejstva in dokazi – odgovornost lastnika motornega vozila
Obdolženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala nobenega dokaza, pa tudi glede izjave dane prekrškovnemu organu v spisovnih podatkih ni ničesar, kar bi kazalo, da bo dokaz z zaslišanjem osebe, za katero obdolženka trdi, da ji je najeto vozilo izročila za neko tretjo osebo, uspešen. Obdolženka namreč ni predložila nikakršne izjave osebe, kateri naj bi glede na njen zagovor vozilo izročila, prav tako ne trdi, da jo je skušala pridobiti. Ker obdolženka listinskih dokazov iz katerih bi izhajalo, da se bodo z zaslišanjem osebe, kateri naj bi vozilo izročila, njene navedbe iz zagovora potrdile, tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi razumen dvom, da je obdolženka storila očitani prekršek, ni podan.
neposredno izvršljiv notarski zapis – odpoved pogodbe – dokaz zapadlosti terjatve
Nobenega dvoma ni, da je dolžnik sporno upnikovo odpoved kreditne pogodbe dejansko prejel, kar je edino pravno pomembno dejstvo, zato se dolžnik ne more uspešno sklicevati na eventualno kršitev pogodbenih obveznosti v tem delu.
Pravica do odškodnine iz 166. člena ZDR se mora razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila (termin Direktive 2003/88/ES) za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Za razlago, da je delavec ob prenehanju delovnega razmerja vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust, v naši zakonodaji ni podlage, take razlage pa ne zahtevajo niti cilji in namen Direktive o delovnem času. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo, ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.