JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0076475
ZMZPP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 51/2. ZJN-2 člen 24, 24/1, 24/1-4, 29, 29/6, 29/6-1, 70, 70/1, 71, 71/4, 79, 88 – 91.
javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave - faze postopka - pogodba o storitvi - dodatne storitve – aneks – oblika pogodbe – neupravičena obogatitev - trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
V postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnikovemu povabilu k oddaji ponudbe in predloženi ponudbi sledijo pogajanja. Po zaključenih pogajanjih naročnik od ponudnika zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. Po pregledu in ocenjevanju ponudbe naročnik sprejme obrazloženo odločitev o oddaji naročila ter o njej pisno obvesti ponudnika.
V konkretnem primeru bi bila edina veljavna oblika spremembe oziroma dopolnitve prvotne pogodbe z dne 17. 1. 2008 pisni aneks, sklenjen po zaključenem postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Ker je bila tožena stranka tista, ki je na nepopolnost trditev opozorila tožečo stranko, je sodišče o tem ni bilo dolžno še posebej opozarjati.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost - soprispevek
Demontaža, razrez in pritrditev 8,5 ton težke jeklene konstrukcije na avtodvigalo je nevarna dejavnost. Varstvena pravila skušajo to nevarnost zmanjšati, a je kljub temu ne morejo spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Še tako skrben nadzor ali natančna pravila za izvajanje ne morejo preprečiti, da se nevarna dejavnost nadzoru izmakne in pri tem povzroči škodo. Porazdelitvi rizika nastanka škode v takšnih primerih ustreza princip, po katerem za škodo odgovarja tisti, ki je povzročil potencialno nevarnost za življenje in okolje, bodisi da sam uporablja nevarno stvar, bodisi da ima od takšne uporabe ali dejavnosti korist.
V obravnavanem primeru, ko je bilo o tožbenem zahtevku – o terjatvi tožeče stranke odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, je kot odločbo, katere obstoj je pogoj za zavarovanje terjatve tožeče stranke, mogoče šteti le sodbo in ne (tudi) sklepa o izvršbi, ki je bil izdan predhodno v izvršilnem postopku, saj je s sodbo odločeno ali se sklep o izvršbi (v naložitvenem delu) vzdrži v veljavi ali se razveljavi, odvisno od utemeljenosti uveljavljane terjatve oziroma tožbenega zahtevka.
URS člen 22. ZPP člen 5, 11, 11/1, 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
način vročanja – osebno vročanje – dejansko prebivališče – pravica do sodnega varstva – pravica do izjave – pravica do poštenega sojenja – načelo kontradiktornosti
Okoliščina, da poštni uslužbenec oziroma vročevalec v konkretnem primeru ni zaznal dejanske odsotnosti toženke s prijavljenega naslova, temveč je na takšno dejstvo posumilo sodišče, ne razlikuje konkretnega primera od situacije, v kateri bi se s takšnim dejstvom seznanilo sodišče zaradi navedbe vročevalca na vrnjeni pošiljki. V takšnih primerih pa opustitev upravnopravne dolžnosti prijave stalnega bivališča oziroma njegove spremembe ne more opraviti fikcije vročitve na naslov, na katerem stranka dejansko ne biva, ker je s tem prekomerno poseženo v pravico stranke do izjave v postopku.
Četudi je takšno postopanje sodišča objektivno zavleklo postopek vročitve tožbe, je procesno stanje upravičeno, saj bi drugačno ravnanje sodišča neupravičeno privilegiralo tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva (katerega sestavni del je tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravica do odločitve sodišča v razumnem roku) na rovaš toženkine pravice do izjave.
Pri presoji predpostavk za izdajo predhodne odredbe iz prvega odstavka 257. člena ZIZ mora sodišče preveriti le, ali upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva in ali je upnik za verjetno izkazal nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče se tako ne spušča v presojo obstoja ali neobstoja denarne terjatve, ki naj bo s predhodno odredbo zavarovana.
nadomestilo za nemožnost uporabe premoženja -- vmesna sodba – obdobje za izračun koristi - pomanjkljiv izrek sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – nosilec kmetijske dejavnosti – subjektivni kriterij – pravočasnost izreka o nepristojnosti
Okrožno sodišče se lahko izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe. Z dopolnitvijo tožbe in vročitvijo le-te toženi stranki pa je bil predhodni preizkus tožbe končan. Ker je okrožno sodišče v predmetni zadevi prepozno sklepalo o svoji nepristojnosti, ostane za sojenje v zadevi pristojno.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – verjetnost obstoja terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – neznatna škoda
Dolžnik je obe nepremičnini že obremenil s hipotekami (za visoke zneske), zato dodatna obremenitev ne bo vplivala na (že sedaj) ovirano izvrševanje lastninskih upravičenj in bo z začasno odredbo dolžnik pretrpel le neznatno škodo.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnika je pravilno opravila in tožnika uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
denarno kaznovanje dolžnika – javnopravno razmerje – nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke
Določbe o denarnem kaznovanju se nanašajo na razmerje med stranko postopka na eni strani ter državo na drugi strani. Nasprotna stranka v izvršbi ni subjekt tega javnopravnega razmerja, zato odločitev v zvezi s kaznovanjem nasprotne stranke v njen položaj oziroma njene pravice in dolžnosti neposredno (torej pravno) v ničemer ne posega. Ker je tako, nasprotna stranka tudi nima procesne pravice, s katero bi lahko predlagala takšno ali drugačno materialnopravno odločitev, zato je treba tako pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Prvotožena stranka kot delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost v sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, nista enotna sospornika v smislu določil 196. člena ZPP, ampak zanju velja določilo 195. člena ZPP, po katerem je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve pa ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Tako delavec lahko uveljavlja odškodnino zaradi nesreče pri delu zoper svojega delodajalca, lahko samo zoper zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost, lahko pa vloži tožbo tudi zoper obe stranki.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vožnja samokolnice po železniških tirih – padec pri odstranjevanju samokolnice zaradi prihajajočega vlaka
Delodajalec tožnika je postopal malomarno, saj je organiziral delovni proces na način, da je bila ogrožena varnost in zdravje delavcev, zato je podana njegova odgovornost za škodni dogodek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068876
OZ člen 543. ZPP člen 5, 8, 286.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – rok za preklic darila – materialni prekluzivni rok – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja
Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče v enem letu od dneva, ko je zvedel za razlog za preklic. Glede na to, da je enoletni subjektivni rok, določen v 543. členu OZ, prekluzivni rok materialnega prava ob vložitvi tožbe že potekel, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068886
SPZ člen 10, 212, 213, 213/2, 226. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 133. ODZ paragraf 479.
služnost plinovoda - priposestvovanje služnosti - neprava stvarna služnost - nepravilna služnost - pošteni imetnik - priposestovalna doba - zaupanje v zemljiško knjigo - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - popularna tožba - konfesorna tožba - prenehanje vznemirjanj - opustitveni zahtevek - storitveni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka
Enako kot je pri negatorni tožbi, je sicer tudi pri konfesorni tožbi dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja), kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja vznemirjanja. Vendar je v primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) dodaten pogoj: če narava vznemirjanja dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov; povsem določen zahtevek pa je možen le, kadar je po naravi stvari mogoče vznemirjanje preprečiti ali odpraviti izključno na en način. Povedano logično velja mutatis mutandis tudi za popularno tožbo v primeru škodne nevarnosti na podlagi OZ. V nasprotnem primeru bi šlo za prehud poseg v lastninsko pravico.
Če naj začasna odredba traja dotlej, da bo upniku dana dejanska možnost prisilne uveljavitve terjatve, je treba pri določitvi roka za njeno veljavnost upoštevati izvršiljivost - in ne pravnomočnost sodbe.
Domneva o obstoju nevarnosti iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ ni vezana na državljanski status dolžnika ali njegovo stalno prebivališče, ampak na kraj uveljavitve terjatve.
ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/2. ZPP člen 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – pozneje najdeno premoženje - načelo univerzalnosti - načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - sredstvo razlage
Pozneje najdeno premoženje ni zgolj premoženje, ki je obstajalo ob začetku stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, temveč vse kasneje najdeno premoženje, kot ga ugotovi med stečajnim postopkom stečajni upravitelj.
Drugačna razlaga stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem bi pomenila, da stečajni upravitelj poskrbi za unovčenje zgolj tistega premoženja, v zvezi s katerim je začet stečajni postopek in da sme stečajni upravitelj unovčevati zgolj to premoženje in nič več, četudi bi ugotovil, da obstajajo še drugi nedokončani postopki, v katerih je izbrisana pravna oseba nastopala kot tožeča stranka, vendar pa je takšna razlaga v nasprotju z načelom univerzalnosti v stečajnem postopku, ki pomeni, da je celotno premoženje stečajnega dolžnika namenjeno poplačilu upnikom in se prav zaradi tega oblikuje stečajna masa, ki je namenjena za sorazmerno poplačilo upnikov, s čimer je uresničeno drugo načelo stečajnega postopka, načelo enakopravnega obravnavanja upnikov.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – neveljaven pravni posel – stanje zemljiške knjige – odvzem nepremičnine v postopku arondacije – pravica do posesti –načelo dobre vere in poštenja
Neveljaven oziroma ničen pravni posel ne izključuje avtomatično dobrovernosti priposestvovalca, pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
Stališče, da tožnik in njegovi predniki niso mogli biti v dobri veri, ker je bila v zemljiški knjigi kot lastnica vknjižena (prva) toženka, je pretirano strogo in v nasprotju z novejšo sodno prakso. V času prevlade družbenolastninskih razmerij zemljiška knjiga namreč ni imela takega pomena, kot ga ima v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074524
ZFPPIPP člen 34, 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3, 272/3-1, 275, 275/1, 278, 278/1, 278/2. ZPP člen 319, 319/1, 313, 313/2, 313/3. OZ člen 378.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – vračilo prejete izpolnitve – zamudne obresti od glavnice – pravnomočnost sodbe o razveljavitvi pravnih učinkov pravnega dejanja – rok izpolnitve
Toženčeva obveznost vračila prejete izpolnitve svoje terjatve, je pravna posledica uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, ki nastane, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja.
Rok za vrnitev prejete izpodbite izpolnitve terjatve je enak roku, v katerem je postala pravnomočna sodba, s katero je sodišče razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja. Sodba, ki se izpodbija s pritožbo, je pravnomočna na dan seje pritožbenega senata; smiselno določbi 3. odstavka 313. člena ZPP za to situacijo pa je rok izpolnitve dan, ko se stranki, ki je dolžna opraviti izpolnitev, vroči prepis pravnomočne sodbe.