uporaba ZZK/95 - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila - veljavnost pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila - predložitev dokaza o izpolnjenem pogoju
ZZK iz leta 1995 ni urejal vsebine zemljiškoknjižnega dovolila, tako kot ga tudi v času sklenitve pogodbe veljavni ZTLR ni urejal na tako strog in formalen način, kot je predpisan v sedaj veljavnem SPZ. Sodišče prve stopnje bi moralo zato pri odločanju o dovolitvi vpisa ugotoviti obstoj pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila in ga posledično upoštevati, saj takratni kogentni predpisi niso določali ničnosti takega dovolila.
nagrada izvedenca – pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravno relevantne pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade bi tako lahko bile le tiste, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, torej ki bi oporekale utemeljenost odmerjene nagrade, ker se izvedenec ne bi ali ne bi ustrezno opredelil do pripomb toženih strank na dopolnitev izvedenskega mnenja.
izdaja začasne odredbe po začetku postopka zaradi insolventnosti – pravočasna prijava izločitvene pravice – začasna odredba za zavarovanje izločitvene pravice – izločitvena pravica
Sklepa o zavarovanju ni dovoljeno izdati, če upnik stečajnega dolžnika zamudi s prijavo izločitvene pravice.
S prepozno prijavo tožeča stranka ni izgubila tudi izločitvene pravice, vsekakor pa je izgubila možnost za izdajo sklepa o zavarovanju te izločitvene pravice.
Namen vsakega disciplinskega postopka je disciplinirati kršitelja oziroma mu s trajnim odvzemom pravice opravljanja funkcije upravitelja preprečiti, da bi tako hude kršitve lahko storil še v kakem insolvenčnem postopku. Namen razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP pa je drugačen. Z njim se zagotavlja pravilen, zakonit in čim hitrejši potek konkretnega insolvenčnega postopka, kaznovanje in discipliniranje upravitelja pa tu ni ne namen ne cilj ukrepa razrešitve upravitelja, pri čemer posledice razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP nikakor niso tako hude kot v primeru hujših disciplinskih kršitev. Zato za definiranje, kaj je to hujša kršitev dolžnosti upravitelja, ne pride v poštev analogija s 120.h členom ZFPPIPP.
Ni dopustno plačevanje stroškov zgolj na podlagi predloga predračuna stroškov. Kakršnakoli praksa izplačevanja stroškov brez predhodnega sklepa sodišča pa je nezakonita, razen zelo izjemoma, v primerih morebitne višje sile, pa še takrat bi bilo od upravitelja pričakovati, da bo takoj po prenehanju takih razmer pridobil odobritev sodišča.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka odločilo tudi o priglašenih dolžnikovih stroških postopka, bi moral dolžnik v 15-ih dneh od prejema sklepa predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storil, je izgubil pravico do povrnitve stroškov postopka.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – vloga, sposobna za obravnavanje – nepopolna vloga – nesklepčna vloga – možnost individualiziranja spornega predmeta
Zmotno je pritožbeno stališče, da izvršilni predlog, ki je bil podan v elektronski obliki, ki jo je omogočil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ-E), predstavlja vlogo, sposobno za obravnavanje v pravdi, ne da bi bila vloga ustrezno dopolnjena.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.
Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).
uveljavljanje procesnih kršitev – spor majhne vrednosti – procesno dejstvo – neizvedba dokazov – pravočasno grajanje neizvedbe dokazov
Procesne kršitve, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora stranka uveljavljati konkretizirano. Naloga (in pristojnost) sodišča je zgolj preizkus resničnosti trditve o obstoju procesnega dejstva ter procesnopravni sklep o (ne)obstoju kršitve.
Pritožnik ne pove, katere dokazne predloge je podal in kdaj jih je podal, pa jih sodišče ni izvedlo, pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa pritožnik tudi ni izkazal, da bi navedeno kršitev (neizvedbo dokazov) uveljavljal že na postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je narok izvedlo, zato bi torej to lahko storil. Če pa tega ni storil, ga bremeni prepoved uveljavljanja te kršitve v pritožbenem postopku.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – opustitev odgovora na tožbo
Pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave sodišču ni potrebno preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le, ali so izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sodbe in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0075708
ZIZ člen 24, 24/4. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 434, 435, 439, 440, 441. ZGD-1 člen 5, 5/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – odgovornost družbenikov - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – datum izbrisa - prenehanje družbe pred datumom vložitve predloga za izvršbo – neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka
Izbris družbe iz sodnega registra ima oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. V primeru, ko je predlog za izvršbo vložen zoper pravno osebo, ki je že pred tem prenehala obstajati, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo pa ne more nadomestiti niti univerzalno pravno nasledstvo. Ker zoper dolžnika, ki nima statusa pravne osebe, ni mogoče voditi izvršilnega postopka, tudi nadaljevanje postopka zoper njegovo pravno naslednico ni mogoče.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003267
ZP-1 člen 113 113a/1, 113b, 113b/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja – predmet presoje sodišča
Pri presoji obstoja utemeljenega suma se sodišče prve stopnje opira na navedbe v obdolžilnem predlogu in k obdolžilnemu predlogu predložene listine, na podlagi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa presoja pravilnost svoje ocene o obstoju utemeljenega suma, ob upoštevanju tudi do tedaj izvedenih dokazov.
kršitev materialnih določb zakona – kršitev postopka – ugovor zoper sodbo v skrajšanem postopku
Sodišče je vezano le na dejanske navedbe v obdolžilnem predlogu glede obdolžencu očitanega prekrška ne pa na predlog predlagatelja glede pravne presoja prekrška.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077258
ZPPSP člen 28. SPZ člen 67. OZ člen 416.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora – solastništvo poslovnega prostora – aktivna legitimacija – pogodbena volja - posel, ki presega redno upravljanje
Lastniški deleži solastnikov niso pomembni, saj gre za obligacijskopravni zahtevek, ki izhaja iz najemne pogodbe in kjer zahtevek po prenehanju najemnega razmerja in izročitvi prostora predstavlja nedeljivo obveznost. V takem primeru pa, če je upnikov več, lahko eden od njih zahteva od dolžnika, da izpolni (le) njemu le, če so ga ostali za to pooblastili.
Odpoved najemne pogodbe za celo stvar za nedoločen čas presega posle rednega upravljanja s stvarjo
dodatek za pomoč in postrežbo – smrt zavarovanca – aktivna legitimacija
Zavarovanka, ki je sama vložila zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je tekom sodnega postopka umrla, v socialni spor pa je vstopil kot dedič njen sin. Ker je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, s smrtjo zavarovanca ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Zato sin pokojne zavarovanke ni aktivno legitimiran v tem sporu in se njegov tožbeni zahtevek, da se materi za čas do smrti prizna dodatek za pomoč in postrežbo v višjem znesku, zavrne.
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen nepretrgoma več kot 6 mesecev, zato je skladno z določbo 161. člena ZDR pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in je upravičen do celotne višine pripadajočega regresa za letni dopust.
Tožeča stranka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev navesti in izkazati vse okoliščine, ki vplivajo na njeno (ne)sposobnost plačila sodne takse, vendar konkretnejših navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj zakonskih pogojev za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni podala.
URS člen 23, 25. ZObr člen 46, 88, 98, 98.a., 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 56. ZUstS člen 51. Zobr-D člen 26, 26/6.
javni uslužbenec – vojak - sodno varstvo – delovno pravni akt – akt vodenja in poveljevanja – pogoj ustrezne izobrazbe – uporaba zakona za zaposlene - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu.
Tožnik je pravico, da opravlja delo na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe, pridobil le pod pogojem, da se izobražuje in da to izobraževanje zaključi najkasneje do 14. 1. 2009 (26. člen ZObr-D). Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka po poteku tega roka tožnika ni razporedila na drugo delovno mesto v šestih mesecih, tožnik ni pridobil pravice, da ostane razporejen na prejšnjem delovnem mestu, za katerega ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka se je zaradi racionalizacije poslovanja odločila za zmanjšanje zaposlenih, med drugim tudi na delovnem mestu „vzdrževalec V“, ki ga je zasedal tožnik. Delo tožnika je delno prenesla na zunanje izvajalce, delno pa je delo razporedila med ostale zaposlene, kar pomeni poslovno odločitev delodajalca in predstavlja utemeljen razlog za ukinitev delovnega mesta tožnika ter za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-2.
zdraviliško zdravljenje – funkcionalne motnje
Ker so pri tožniku funkcionalne motnje trajne in nepopravljive, ni podano bolezensko stanje iz druge alineje 2. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (bolezni živčnega sistema v primeru stanj po poškodbah in nevrokirurških operacijah na osrednjem in perifernem živčevju po operativnem zdravljenju in po popravljivih funkcionalnih motnjah). Zato ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.