ZDR člen 15, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za sodno varstvo
Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni uporabila kriterijev, na podlagi katerih bi določila, katerim delavcem bo delovno razmerje dejansko tudi prenehalo (100. člen ZDR) in to kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi dejansko odpovedala večjemu številu delavcev (96. člen ZDR) in je večjemu številu delavcev delovno razmerje tudi de facto prenehalo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca – izvedenec – razlogi za izločitev – pravica do nepristranskega sojenja
Tožnik na ogled kraja ni bil posebej vabljen, sodelovali pa so predstavniki tožene stranke, s katero je izvedenec v preteklosti poslovno sodeloval, z nekaterimi od njih pa se je sodni izvedenec osebno poznal in se z njimi tikal. Iz pisno izdelanega mnenja izhaja, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na izjavo osebe, ki je sodišče prve stopnje tako kot nekaterih drugih predstavnikov tožene stranke, prisotnih na ogledu kraja, ni zaslišalo. Izvedenec je v pisnem mnenju zapisal, da poseg delavca (tožnika), ko se je poskušal na jarmu dvigala dvigniti cca 4 m od tal, predstavlja „najmanj neumnost“, s čimer se je izvedenec tudi vrednostno opredelil do ravnanja tožnika. Opisane okoliščine objektivno gledano vzbujajo dvom o nepristranskosti samega sojenja. Ker izvedenec v dokaznem postopku nastopa kot nekakšen pomočnik sodišča po določbi 243. člena ZPP, je z vidika pravice do nepristranskega sojenja, ki je povzdignjena med ustavno varovane človekove pravice, potrebno izločitveni razlog - obstoj dvoma v nepristranskost - široko obravnavati. Ob takšnem razumevanju tega relativnega izločitvenega razloga se opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev, ki jo je potrebno šteti kot (konkludentno) zavrnitev predloga za izločitev izvedenca, pokaže kot nepravilna. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po 247. členu in 6. točki 70. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077223
ZPP člen 286. OZ člen 131.
pravočasnost trditev in dokazov – opravičljiv razlog za zamudo – prepozna predložitev izvedenskega mnenja – vzročna zveza – predhodno zdravstveno stanje – trditveno in dokazno breme
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da je v posledici nesreče pri njem podana 15% invalidnost zaradi omejene gibljivosti leve rame, to pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo prerekala, zaradi česar so bila dejstva v zvezi z gibljivostjo rame že v času prvega naroka sporna, dokazi pa relevantni. Navedbe tožnika, da ni mogel vedeti, da bo izvedenec napačno ocenjeval gibljivost rame, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje: stranka se ne more zanašati, da bodo vsi z njene strani predlagani dokazi zanjo ugodni.
Za odgovor na vprašanje, ali in koliko so tožnikove težave z ramo posledica prejšnjih poškodb oziroma degenerativnih procesov, je potrebno posebno strokovno, zato lahko nanj odgovori le izvedenec medicinske stroke. Tožena stranka zato tega sama natančneje ni bila dolžna zatrjevati, tudi če je imela na voljo vso medicinsko dokumentacijo. Trditveno in dokazno breme za to, da je podana invalidnost, kolikšna in da je ta posledica zavarovalnega primera, je bila torej v celoti na strani tožnika.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-6, 394/1-7,394/1-10, 395/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – pravnomočna soba v kazenskem postopku – kazenska obsodilna sodba – novo dejstvo – nov dokaz – vsebina predloga za obnovo postopka
Pri obnovitvenih razlogih po 5., 6. in 7. točki 394. člena ZPP gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj obnove postopka dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.
Obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi) se sme v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZPP dovoliti samo, če zadevnih okoliščin stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Predlagatelj mora z ustreznim trditvenim in dokaznim substratom izkazati navedeni pogoj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je uspela dokazati, da je obstajal ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je reševala svojo težavno situacijo zaradi manjšega obsega naročil.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je vselej mogoče naperjati nove in nove skepticistične ugovore. Skepso je mogoče atomizirati na najmanjše logične gradnike. Takšnemu pristopu je na neki točki treba napraviti konec. Ta točka je izenačena s pravo mero spoznavnega procesa v pravdi in s pravo mero razčlenjenosti dokazne ocene, ki je še potrebna.
Res je, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. Vendar pa pri tem ne gre za kršitev razpravnega načela (ne gre za to, da bi sodišče brez dokaznega predloga vpogledalo v spis), marveč gre za to, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. To pa je kršitev, ki je drugačna od uveljavljane in bi jo moral pritožnik uveljavljati že prej. Ker tega ni storil, je v skladu z določbo 286.b člena ZPP ne more uveljavljati niti sedaj.
določitev najemnika stanovanja – udeleženec v nepravdnem postopku – pravni interes – stranska intervencija v nepravdnem postopku
Stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
V obravnavani zadevi je pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet, ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka odločilo tudi o priglašenih dolžnikovih stroških postopka, bi moral dolžnik v 15-ih dneh od prejema sklepa predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storil, je izgubil pravico do povrnitve stroškov postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0070279
ZPSZ člen 3, 4, 4/1, 15, 15/2. ZPPOSZ člen 6.
privatizacija slovenskih železarn – terjatve delavcev za premalo izplačane plače – zamenjava terjatev delavcev za delnice odvisnih družb
Izraz „v primeru prodaje“ ne more pomeniti, da bi na podlagi zakona dolžnost zamenjave delnic nastala že z začetkom postopka prodaje, temveč pomeni, da taka dolžnost nastane le v primeru, da do prodaje tudi pride.
Dogovorjeno je bilo, da se bodo lastninile odvisne družbe, pri čemer bodo delavci, ki so svoje terjatve konvertirali v delnice tožene stranke ter te delnice vložili v tožečo stranko kot njen osnovni kapital, in pri tem tudi popustili pri svojih upravičenih zahtevah za plačilo terjatev, do poplačila prišli z nakupom deleža v odvisnih družbah. Ta dogovor ni bil spoštovan, njihov položaj pa ni bil rešen drugače in ga ne tožena stranka ne intervenient nista bila pripravljena rešiti. Pri tem pa so bili uresničeni cilji tožene stranke, ko zaradi ravnanja delavcev (zamenjava terjatev za delnice in odpust obresti) ni bilo več nevarnosti za njen stečaj ali stečaj odvisnih družb. Ostala pa je zaveza tako tožene stranke kot tudi intervenienta za zamenjavo delnic tožene stranke za deleže odvisnih družb.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.
Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).
izdaja začasne odredbe po začetku postopka zaradi insolventnosti – pravočasna prijava izločitvene pravice – začasna odredba za zavarovanje izločitvene pravice – izločitvena pravica
Sklepa o zavarovanju ni dovoljeno izdati, če upnik stečajnega dolžnika zamudi s prijavo izločitvene pravice.
S prepozno prijavo tožeča stranka ni izgubila tudi izločitvene pravice, vsekakor pa je izgubila možnost za izdajo sklepa o zavarovanju te izločitvene pravice.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost tretjim osebam – gibalna količina
Četrti odstavek 154. člena OZ ne izključuje možnosti, da eden izmed imetnikov premikajočega vozila uveljavlja ugovor, da je za škodo, ki jo je utrpel tretji, izključno odgovoren drugi imetnik premikajočega vozila.
Pogoj, da imetnik premikajočega vozila tretjemu (oškodovancu) solidarno odgovarja skupaj z drugim voznikom, je, da je vzrok nastale škode (tudi) delovanje nevarne stvari. Če ta pogoj ni izpolnjen, voznik ne odgovarja po četrtem odstavku 154. člena OZ. Če je ta pogoj izpolnjen mora zaradi varstva oškodovanca solidarno odgovarjati tudi on, čeprav je primarni vzrok za nastalo nezgodo izključno v krivdnem ravnanju drugega voznika.
oprostitev plačila sodnih taks – družinski član – oprostitev plačila sodne takse otroka – premoženjsko stanje staršev
Ko za oprostitev plačila sodnih taks kot stranka v postopku zaprosi otrok, se pri presoji njegovega premoženjskega stanja ne upošteva premoženjsko stanje staršev.
ZPP člen 12, 105a, 168. ZST-1 člen 5,13, 34. URS člen 2, 25.
predlog in oprostitev plačila sodnih taks - laična stranka - pravica do pravnega sredstva - ustavno skladna razlaga
Če laična stranka ni bila nikoli opozorjena na pravico do oprostitve plačila sodnih taks ter tako tudi ne na to, kdaj mora po določbah ZST-1 to pravico uveljavljati, potem je zavrženje njenega prepoznega predloga obremenjeno s kršitvijo temeljnega načela iz 12. člena ZPP.
nagrada izvedenca – pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravno relevantne pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade bi tako lahko bile le tiste, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, torej ki bi oporekale utemeljenost odmerjene nagrade, ker se izvedenec ne bi ali ne bi ustrezno opredelil do pripomb toženih strank na dopolnitev izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0022936
ZKP člen 538, 539, 539/1. ZOR člen 376, 376/1, 377.
tek zastaralnega roka - odškodnina zaradi ravnanja policije - premoženjska škoda in izgubljen dobiček - okoliščine pomembne za določitev škode - neutemeljen kazenski postopek - pomen protipravnega ravnanja državnih organov - pričetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Oškodovanec si mora prizadevati (stopnja običajne skrbnosti), da izve za okoliščine, ki mu omogočajo vložiti odškodninski zahtevek in trenutka, kdaj bo za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz neutemeljenih razlogov. Iz lastnih navedb tožnika tako izhaja, da je že dne 28. 7. 1995, ko mu je policija požela nasad konoplje, vedel za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko vložil odškodninsko tožbo.
sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je procesnega vodstva ni dovoljena.