plačilo za delo - dejansko opravljanje drugega dela – dejansko delo – sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin
Tožnik je dejansko opravljal delo po predloženi novi pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto učitelja in ne ravnatelja, ki je sicer ni želel podpisati, prav tako je delo ravnatelja dejansko opravljala tožnikova sodelavka, zato tožnik ni upravičen do plače ravnatelja. Z daljšim opravljanjem drugih del tožnika je prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama, čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe po 47. členu ZDR.
OZ člen 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 114.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - prevzem objekta - odklonitev podpisa zapisnika o sprejemu in izročitvi del - uzance
V skladu z 114. členom Posebnih gradbenih uzanc lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi tudi en sam pogodbenik brez drugega, če drugi pogodbenik neopravičeno odkloni sodelovanje v sprejemu in izročitvi ali se neopravičeno ne odzove vabilu, da sodeluje pri sprejemu in izročitvi del. Tožeča stranka se je v postopku sicer sklicevala, da zapisnika ni želela podpisati zaradi določbe o uveljavljanju pogodbene kazni in povračila škode, vendar to ne more biti opravičljiv razlog za odklonitev podpisa.
razpravno načelo – trditveno breme – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda – materialna škoda
V skladu z razpravnim načelom je na tožniku trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati ne samo verjetnost nastanka škode, temveč tudi, da bo nastalo škodo težko nadomestiti. Materialna škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
Začasna odredba je bila predlagana, da se prepreči nastanek škode zaradi izgube pridelka in zaradi propadanja strojev ter opreme, ki so zunaj na prostem izpostavljeni vremenskim vplivom. Navedb o tem, kako bi zatrjevana škoda prizadela tožnikov položaj oziroma, da bi ga prizadela v tolikšni meri, da bi jo bilo težko nadomestiti, tožnik ni podal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075923
ZOR člen 133, 277, 399, 399/3, 1040, 1035-1046. ZGD člen 31. ZMZPP člen 19, 20, 48, 48/1. ZUKZ člen 19, 20, 46, 46/1. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba o bančnem depozitu – devizne hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – obveznost LB d.d. za izplačilo deviz na deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija
V primeru pogodbe o bančnem depozitu mora opraviti za pogodbo značilno izpolnitev depozitar – toženka.
Ker imajo v podružnico vložene devize enake pravne učinke, kot če bi bile vložene v toženko na njenem sedežu v Ljubljani, je toženka pasivno legitimirana za izpolnitev obveznosti iz depozitnih pogodb, sklenjenih s tožniki.
Listini ni mogoče odreči kredibilnosti zgolj zato, ker je predložena v fotokopiji.
Sodišče prve stopnje je bilo v zvezi z vprašanjem nedopustnega ravnanja delodajalca omejeno s trditvami tožnika in se v vprašanje pomanjkljivega nadzora delodajalca ne bi smelo spuščati.
V primeru nadaljevanja izvršilnega postopka, prekinjenega zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, je le tega mogoče nadaljevati le pod pogoji, kot jih določa 216. člen ZFPPIPP. Ta določa obseg, v katerem se po prvem odstavku 132. člena tega zakona prekinjena izvršba na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave opravi, v odvisnosti od tega ali oziroma kdaj je upnik pridobil ločitveno pravico za njeno poplačilo, če potrjena prisilna poravnava na terjatev upnika učinkuje.
odškodninska odgovornost delodajalca – varno delo – odločba ZPIZ - invalid – protipravnost – poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožena stranka je z odrejanjem dela oškodovancu preko omejitev, ki so razvidne iz odločb ZPIZ ravnala protipravno, saj je kršila 29. in 43. člen ZDR ter 15. in 24. člen ZVZD. Tožnik je moral celotno obdobje po tem, ko je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane omejitve, opravljati fizično bistveno pretežko delo, torej delo izven omejitev odločb ZPIZ. Tožnik del, kot jih je opravljal pri toženi stranki, ni bil sposoben opravljati brez tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker je bil pri delu močno preobremenjen, je prišlo do škodnega dogodka (poslabšanja zdravstvenega stanja). Ob dejstvu, da je bila tožena stranka seznanjena z odločbami ZPIZ in da, ni ravnala skladno z njimi, čeprav jih je bila dolžna spoštovati, je zavestno opustila izvrševanje varstvenih pravil (ravnala je krivdno).
uveljavljanje materialne avtorske pravice na objavljenih neodrskih glasbenih delih - obvezno kolektivno upravljanje - male avtorske pravice - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo, male pravice tujih avtorjev
V Sloveniji je upravljanje z avtorsko pravico objavljenih neodrskih glasbenih del poverjeno SAZAS-u. Upravljanje med drugim vključuje tudi izterjevanje plačil za njihovo priobčevanje. Možno pa je dokazovati, da materialne obveznosti zaradi uporabe tovrstnega avtorskega dela ni, ker SAZAS za upravljanje s konkretnim tujim avtorskim delom nima pooblastila oz. za izterjavo ni podlage v pogodbenem razmerju.
zamudna sodba – dejansko stanje – pasivnost toženca
Pasivnost toženca je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na način kot v primeru, ko gre za kontradiktorno sodbo.
uvrstitev v plačni razred – vojak – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo – izplačilo razlike v plači – javni uslužbenec
V primeru, če delavec dejansko opravlja višje vrednoteno delo, formalno pa je razporejen na delo z nižjo plačo, je upravičeni do plače za delo, ki ga dejansko opravlja.
Pritožnik ni dedič, ker v zapuščini po pokojnem očetu, ki je napravil oporoko in jo je pritožnik priznal, ni pravočasno uveljavljal nujnega dednega deleža. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj pa je mogoče doseči le na podlagi izrecnega uveljavljanja nujnega dednega deleža.
obveznost plačila – razporejanje delovnega časa – preračun delovnega časa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je bil delovni čas prerazporejen v smislu določbe 147 in 148. člena ZDR, je zahtevek za izplačilo nadur za dejansko opravljeno delo preko polnega delovnega časa utemeljen.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Stavba je bila zgrajena pred 1.1.2003. V tem primeru lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075918
ZD člen 212 , 212/1, 212/1-1. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 226, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – nastanek zunajzakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave
Zakon ne določa minimalnega časa, ki mora preteči, da lahko določeno življenjsko skupnost opredelimo kot zunajzakonsko skupnost. Ali gre za zunajzakonsko skupnost v smislu 12. člena ZZZDR se presoja v vsakem posameznem primeru glede na vse okoliščine in intenzivnost konkretnega odnosa.
Ob ugotovitvi, da je bila hiša pridobljena v času zunajzakonske skupnosti tožnice in zapustnika, je na tožencu trditveno in dokazno breme, da hiša predstavlja zapustnikovo posebno premoženje oziroma, da je njegov delež na skupnem premoženju višji od deleža po zakoniti domnevi.
zastaranje – tek zastaralnega roka – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – znan obseg nepremoženjske škode
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca in s tem obseg škode stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljavljati odškodninski zahtevek.
Na tožniku je dokazno breme, da dokaže nastalo škodo ter potek in čas zdravljenja, zaradi česar pomanjkljiva medicinska dokumentacija ne more iti na škodo tožene stranke.
Sklep o dedovanju je dekleratorne narave, zapuščino pa lahko tvori le tisto premoženje (pa tudi obveznosti, ki so pasiva zapuščine), ki je ob smrti pripadalo zapustniku.
Kmetija mora biti zaščitena ves čas postopka, če naj se uporabijo določila zakona, ki ureja dedovanje zaščitenih kmetij, torej ob uvedbi dedovanja in ob odločitvi v zapuščinskem postopku.
ZDR člen 15, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za sodno varstvo
Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.
Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla), postane nevarna (mokra in spolzka tla) zaradi določenih okoliščin (npr. zaradi čiščenja), to narave odgovornosti ne spreminja. V teh primerih je mogoče iskati odgovornost le pri tistih subjektih, ki jim je mogoče pripisati krivdo za ravnanje (storitev ali opustitev), ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
V skupno premoženje spadajo predmeti, ki so bili kupljeni v času trajanja zakonske zveze in so ob razpadu življenjske in ekonomske skupnosti še obstajali.