uvrstitev v plačni razred – vojak – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo – izplačilo razlike v plači – javni uslužbenec
V primeru, če delavec dejansko opravlja višje vrednoteno delo, formalno pa je razporejen na delo z nižjo plačo, je upravičeni do plače za delo, ki ga dejansko opravlja.
Sklep o dedovanju je dekleratorne narave, zapuščino pa lahko tvori le tisto premoženje (pa tudi obveznosti, ki so pasiva zapuščine), ki je ob smrti pripadalo zapustniku.
Kmetija mora biti zaščitena ves čas postopka, če naj se uporabijo določila zakona, ki ureja dedovanje zaščitenih kmetij, torej ob uvedbi dedovanja in ob odločitvi v zapuščinskem postopku.
Zavrnjen je bil le ugotovitveni del zahtevka, ki je nepotreben. Ta del zahtevka spada pod navedbe, ki niso sestavni del zahtevka, marveč je funkcija tega dela, da nosilni del zahtevka jasneje opredeli. Nosilni del zahtevka predstavljata dajatveni in prepovedni del zahtevka, ki jima je prvostopenjsko sodišče v celoti ugodilo, zato je tudi odločitev, da stroške postopka v celoti nosi toženec, pravilna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je uspela dokazati, da je obstajal ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je reševala svojo težavno situacijo zaradi manjšega obsega naročil.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-6, 394/1-7,394/1-10, 395/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – pravnomočna soba v kazenskem postopku – kazenska obsodilna sodba – novo dejstvo – nov dokaz – vsebina predloga za obnovo postopka
Pri obnovitvenih razlogih po 5., 6. in 7. točki 394. člena ZPP gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj obnove postopka dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.
Obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi) se sme v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZPP dovoliti samo, če zadevnih okoliščin stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Predlagatelj mora z ustreznim trditvenim in dokaznim substratom izkazati navedeni pogoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077262
ZPP člen 458, 458/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 20.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine
Tožnikoma, katerih pravdni postopek ni bil zapleten in zanju, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 12 let, 3 mesece in 14 dni na petih stopnjah, je bila, ob upoštevanju 20 % soprispevka, prisojena odškodnina v višini 1.620,00 EUR.
Tožniku, katerega pravdni postopek ni bil zapleten in zanj, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 14 let in 11 dni na dveh stopnjah, je bila prisojena odškodnina v višini 2.925,00 EUR.
preprečevanje nasilja v družini – prekluzivni rok – trditvena podlaga – vrsta ukrepa
Kateri ukrep ob izkazanih predpostavkah iz 3. člena ZPND bo določilo sodišče, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, primarna naloga sodišča pa je, da določi takšen ukrep, s katerim se zavaruje žrtev in prepreči nadaljnja škoda. Določen ukrep mora primarno varovati žrtev pred storilcem nasilja, vendar hkrati ne sme povzročitelju nasilja omejevati pridobljenih pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve in zaradi katerih bi storjeno nedopustno ravnanje storilca žrtvi dalo pravice, ki niso v nikakršni zvezi s potrebnim ukrepi za njeno zaščito in so bolj nedopustna pričakovanja žrtve, da v postopku zaščite po ZPND pridobiti določena (proti)pravna upravičenja do katerih ni (še ni) upravičena.
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZVZD člen 14, 24. ZPP člen 251.
odškodninska odgovornost delodajalca - nedopustno ravnanje - konkretiziran odškodninskopravni očitek - poklicna usposobljenost delavca – delovni proces – razlaga zakonske določbe – vzročna zveza - doktrina prima facie – aposteriorno sklepanje - stanje kakovosti orodja – pavšalna navedba
Dejstvo, da se tožnik ni udeležil tečaja glede starejšega modela avtomobila, upoštevaje, da je šlo za kleparja z večletnimi izkušnjami, že prima facie ni v vzročni zvezi z zlomom izvijača pri snemanju zaščitne maske avtomobila in s tem povezano škodo na tožnikovem telesu.
Dolžnost iz 14. člena ZVZD delodajalcu ne nalaga, da za vsak posamezen delovni proces posameznemu delavcu, ki ga opravlja, odredi, s katerim orodjem in na kakšen način naj ga opravi, temveč, da delovne procese sistemsko uredi glede na oceno tveganja.
Vsak delavec ima in mora imeti določeno samostojnost, sicer bi za vsako delovno mesto potreboval najprej neposrednega delavca (fizičnega izvrševalca), ob njem pa še nekoga (varnostnega nadzornika), ki bi stal za njim, mu dajal navodila, preverjal ali se jih drži itd.
Upoštevaje nasprotne dajatve in obveznosti, je zadevna izročilna pogodba po svoji vsebini preužitkarska pogodba, ki je odplačna in tvegana pogodba.
Odprava nesklepčnosti tožbe je možna v primeru pomanjkljive trditvene podlage o odločilnih dejstvih v okviru istega tožbenega zahtevka in se ne nanaša na popravo tožbenega zahtevka.
Soglasje delno poslovno sposobne mladoletnice ob sklenitvi izročilne pogodbe (ki pomeni odpoved pravici zahtevati nujni delež iz izročenega premoženja), katere pogodbeni stranki sta bila tudi njena starša, brez zastopanja skrbnika za poseben primer in odobritve CSD, nima učinka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077223
ZPP člen 286. OZ člen 131.
pravočasnost trditev in dokazov – opravičljiv razlog za zamudo – prepozna predložitev izvedenskega mnenja – vzročna zveza – predhodno zdravstveno stanje – trditveno in dokazno breme
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da je v posledici nesreče pri njem podana 15% invalidnost zaradi omejene gibljivosti leve rame, to pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo prerekala, zaradi česar so bila dejstva v zvezi z gibljivostjo rame že v času prvega naroka sporna, dokazi pa relevantni. Navedbe tožnika, da ni mogel vedeti, da bo izvedenec napačno ocenjeval gibljivost rame, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje: stranka se ne more zanašati, da bodo vsi z njene strani predlagani dokazi zanjo ugodni.
Za odgovor na vprašanje, ali in koliko so tožnikove težave z ramo posledica prejšnjih poškodb oziroma degenerativnih procesov, je potrebno posebno strokovno, zato lahko nanj odgovori le izvedenec medicinske stroke. Tožena stranka zato tega sama natančneje ni bila dolžna zatrjevati, tudi če je imela na voljo vso medicinsko dokumentacijo. Trditveno in dokazno breme za to, da je podana invalidnost, kolikšna in da je ta posledica zavarovalnega primera, je bila torej v celoti na strani tožnika.
odškodninska odgovornost odvetnika – deljena odgovornost – ugovor slabega pravdanja
Tožnica je (kot pravno laična stranka) z obvestilom tožencu (ki je pravni strokovnjak) o tem, da teče izvršilni postopek, in s prošnjo za pomoč ravnala s potrebno skrbnostjo in ji zato ni mogoče očitati, da je prispevala k nastanku škode ali k njenemu povečanju.
ZIZ člen 29b, 29b/3, 29b/4. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a.
izvršba na podlagi verodostojne listine – domneva umika ugovora – uporaba pravilne sklicne številke – dokazovanje plačila sodne takse za ugovor – potrdilo o plačilu sodne takse
ZIZ za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zahteva obvezno uporabo pravilne sklicne številke oziroma reference (prim. četrti odstavek 29.b člena ZIZ), kar pomeni, da bi dolžnik lahko dokazoval plačilo sodne takse le z ustreznim potrdilom o plačilu, če računalniški sistem, v katerem se vodi postopek, zaradi morebitne napake plačila ne bi zaznal.
Pritožnik ni dedič, ker v zapuščini po pokojnem očetu, ki je napravil oporoko in jo je pritožnik priznal, ni pravočasno uveljavljal nujnega dednega deleža. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj pa je mogoče doseči le na podlagi izrecnega uveljavljanja nujnega dednega deleža.
začasna odredba – namen zavarovanja – sredstvo zavarovanja - zavarovanje bodoče izvršbe
S prepovedjo oddajanja nepremičnin v najem ni možno doseči zavarovanja postavljenega tožbenega zahtevka ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju, niti zahtevka na plačilo 200.000,00 EUR, zato se predlog za izdajo takšne začasne odredbe zavrne.
Namen začasne odredbe je zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa opravo izvršilnih dejanj.
zamudna sodba – dejansko stanje – pasivnost toženca
Pasivnost toženca je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na način kot v primeru, ko gre za kontradiktorno sodbo.
Toženka bi morala v primeru izdaje začasne odredbe odkopati in odstraniti v zemljo vkopane vodovodne cevi in betonski jašek ter izkopani del zasuti z zemljo in zatraviti, kar je nedvomno hujša posledica kot dejstvo, da ima tožnica le oviran dostop do svoje nepremičnine, ob čemer tožnica ne zatrjuje, da do svoje nepremičnine ne more dostopati oziroma kakšna škoda ji s težjim dostopom do njene nepremičnine nastaja, zato tudi tožničin konstrukt, po katerem bi brez izdaje začasne odredbe njej nastala hujša škoda, kot toženki z njeno izdajo, ne zdrži resne presoje.
določitev najemnika stanovanja – udeleženec v nepravdnem postopku – pravni interes – stranska intervencija v nepravdnem postopku
Stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
V obravnavani zadevi je pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet, ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.
priposestvovanje – solastninska pravica – izključna posest – soposest nad vodnim kanalom – način uporabe nepremičnine – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Pri ugotavljanju, kdo je imel posest zemljišča, je pomembna tudi njegova narava oziroma namen. Umetni vodni kanal, ki deloma poteka po parcelah, na katere meri tožbeni zahtevek, služi dovajanju vode iz reke. Zato ni odločilno, kdo ga je čistil in vzdrževal, temveč komu se je na ta način dovajala voda. Ker je bilo ugotovljeno, da se je voda dovajala tudi za toženca, toženec (so)posesti ni izgubil. Tožnik njegovega solastniškega deleža zato ni mogel priposestvovati.