zamudna sodba – dejansko stanje – pasivnost toženca
Pasivnost toženca je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na način kot v primeru, ko gre za kontradiktorno sodbo.
Sklep o dedovanju je dekleratorne narave, zapuščino pa lahko tvori le tisto premoženje (pa tudi obveznosti, ki so pasiva zapuščine), ki je ob smrti pripadalo zapustniku.
Kmetija mora biti zaščitena ves čas postopka, če naj se uporabijo določila zakona, ki ureja dedovanje zaščitenih kmetij, torej ob uvedbi dedovanja in ob odločitvi v zapuščinskem postopku.
Upoštevaje nasprotne dajatve in obveznosti, je zadevna izročilna pogodba po svoji vsebini preužitkarska pogodba, ki je odplačna in tvegana pogodba.
Odprava nesklepčnosti tožbe je možna v primeru pomanjkljive trditvene podlage o odločilnih dejstvih v okviru istega tožbenega zahtevka in se ne nanaša na popravo tožbenega zahtevka.
Soglasje delno poslovno sposobne mladoletnice ob sklenitvi izročilne pogodbe (ki pomeni odpoved pravici zahtevati nujni delež iz izročenega premoženja), katere pogodbeni stranki sta bila tudi njena starša, brez zastopanja skrbnika za poseben primer in odobritve CSD, nima učinka.
uvrstitev v plačni razred – vojak – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo – izplačilo razlike v plači – javni uslužbenec
V primeru, če delavec dejansko opravlja višje vrednoteno delo, formalno pa je razporejen na delo z nižjo plačo, je upravičeni do plače za delo, ki ga dejansko opravlja.
obveznost plačila – razporejanje delovnega časa – preračun delovnega časa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je bil delovni čas prerazporejen v smislu določbe 147 in 148. člena ZDR, je zahtevek za izplačilo nadur za dejansko opravljeno delo preko polnega delovnega časa utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075923
ZOR člen 133, 277, 399, 399/3, 1040, 1035-1046. ZGD člen 31. ZMZPP člen 19, 20, 48, 48/1. ZUKZ člen 19, 20, 46, 46/1. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba o bančnem depozitu – devizne hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – obveznost LB d.d. za izplačilo deviz na deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija
V primeru pogodbe o bančnem depozitu mora opraviti za pogodbo značilno izpolnitev depozitar – toženka.
Ker imajo v podružnico vložene devize enake pravne učinke, kot če bi bile vložene v toženko na njenem sedežu v Ljubljani, je toženka pasivno legitimirana za izpolnitev obveznosti iz depozitnih pogodb, sklenjenih s tožniki.
Listini ni mogoče odreči kredibilnosti zgolj zato, ker je predložena v fotokopiji.
Zavrnjen je bil le ugotovitveni del zahtevka, ki je nepotreben. Ta del zahtevka spada pod navedbe, ki niso sestavni del zahtevka, marveč je funkcija tega dela, da nosilni del zahtevka jasneje opredeli. Nosilni del zahtevka predstavljata dajatveni in prepovedni del zahtevka, ki jima je prvostopenjsko sodišče v celoti ugodilo, zato je tudi odločitev, da stroške postopka v celoti nosi toženec, pravilna.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je vselej mogoče naperjati nove in nove skepticistične ugovore. Skepso je mogoče atomizirati na najmanjše logične gradnike. Takšnemu pristopu je na neki točki treba napraviti konec. Ta točka je izenačena s pravo mero spoznavnega procesa v pravdi in s pravo mero razčlenjenosti dokazne ocene, ki je še potrebna.
Res je, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. Vendar pa pri tem ne gre za kršitev razpravnega načela (ne gre za to, da bi sodišče brez dokaznega predloga vpogledalo v spis), marveč gre za to, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. To pa je kršitev, ki je drugačna od uveljavljane in bi jo moral pritožnik uveljavljati že prej. Ker tega ni storil, je v skladu z določbo 286.b člena ZPP ne more uveljavljati niti sedaj.
Tožena stranka za zadrževanje izplačila plač, nadomestil in stroškov v zvezi z delom tožnika ni izkazala nobene utemeljene podlage. V tej zvezi ni podpisala s tožnikom nobenega dogovora o zadrževanju določenih izplačil, saj o tem ni razpolagala s pisnim soglasjem tožnika. Za presojo takšnih vprašanj ne zadostuje usten dogovor med delavcem in delodajalcem.
Pritožnik ni dedič, ker v zapuščini po pokojnem očetu, ki je napravil oporoko in jo je pritožnik priznal, ni pravočasno uveljavljal nujnega dednega deleža. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj pa je mogoče doseči le na podlagi izrecnega uveljavljanja nujnega dednega deleža.
Stanovanjsko hišo je fizično možno deliti po etažah. Prav je zato, da se tako tudi razdeli in da vsak solastnik prejme tisto etažo, za katero izkazuje večji interes.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni uporabila kriterijev, na podlagi katerih bi določila, katerim delavcem bo delovno razmerje dejansko tudi prenehalo (100. člen ZDR) in to kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi dejansko odpovedala večjemu številu delavcev (96. člen ZDR) in je večjemu številu delavcev delovno razmerje tudi de facto prenehalo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Stavba je bila zgrajena pred 1.1.2003. V tem primeru lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
odškodninska odgovornost delodajalca – izvedenec – razlogi za izločitev – pravica do nepristranskega sojenja
Tožnik na ogled kraja ni bil posebej vabljen, sodelovali pa so predstavniki tožene stranke, s katero je izvedenec v preteklosti poslovno sodeloval, z nekaterimi od njih pa se je sodni izvedenec osebno poznal in se z njimi tikal. Iz pisno izdelanega mnenja izhaja, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na izjavo osebe, ki je sodišče prve stopnje tako kot nekaterih drugih predstavnikov tožene stranke, prisotnih na ogledu kraja, ni zaslišalo. Izvedenec je v pisnem mnenju zapisal, da poseg delavca (tožnika), ko se je poskušal na jarmu dvigala dvigniti cca 4 m od tal, predstavlja „najmanj neumnost“, s čimer se je izvedenec tudi vrednostno opredelil do ravnanja tožnika. Opisane okoliščine objektivno gledano vzbujajo dvom o nepristranskosti samega sojenja. Ker izvedenec v dokaznem postopku nastopa kot nekakšen pomočnik sodišča po določbi 243. člena ZPP, je z vidika pravice do nepristranskega sojenja, ki je povzdignjena med ustavno varovane človekove pravice, potrebno izločitveni razlog - obstoj dvoma v nepristranskost - široko obravnavati. Ob takšnem razumevanju tega relativnega izločitvenega razloga se opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev, ki jo je potrebno šteti kot (konkludentno) zavrnitev predloga za izločitev izvedenca, pokaže kot nepravilna. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po 247. členu in 6. točki 70. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
plačilo za delo - dejansko opravljanje drugega dela – dejansko delo – sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin
Tožnik je dejansko opravljal delo po predloženi novi pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto učitelja in ne ravnatelja, ki je sicer ni želel podpisati, prav tako je delo ravnatelja dejansko opravljala tožnikova sodelavka, zato tožnik ni upravičen do plače ravnatelja. Z daljšim opravljanjem drugih del tožnika je prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama, čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe po 47. členu ZDR.
Toženka bi morala v primeru izdaje začasne odredbe odkopati in odstraniti v zemljo vkopane vodovodne cevi in betonski jašek ter izkopani del zasuti z zemljo in zatraviti, kar je nedvomno hujša posledica kot dejstvo, da ima tožnica le oviran dostop do svoje nepremičnine, ob čemer tožnica ne zatrjuje, da do svoje nepremičnine ne more dostopati oziroma kakšna škoda ji s težjim dostopom do njene nepremičnine nastaja, zato tudi tožničin konstrukt, po katerem bi brez izdaje začasne odredbe njej nastala hujša škoda, kot toženki z njeno izdajo, ne zdrži resne presoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077223
ZPP člen 286. OZ člen 131.
pravočasnost trditev in dokazov – opravičljiv razlog za zamudo – prepozna predložitev izvedenskega mnenja – vzročna zveza – predhodno zdravstveno stanje – trditveno in dokazno breme
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da je v posledici nesreče pri njem podana 15% invalidnost zaradi omejene gibljivosti leve rame, to pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo prerekala, zaradi česar so bila dejstva v zvezi z gibljivostjo rame že v času prvega naroka sporna, dokazi pa relevantni. Navedbe tožnika, da ni mogel vedeti, da bo izvedenec napačno ocenjeval gibljivost rame, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje: stranka se ne more zanašati, da bodo vsi z njene strani predlagani dokazi zanjo ugodni.
Za odgovor na vprašanje, ali in koliko so tožnikove težave z ramo posledica prejšnjih poškodb oziroma degenerativnih procesov, je potrebno posebno strokovno, zato lahko nanj odgovori le izvedenec medicinske stroke. Tožena stranka zato tega sama natančneje ni bila dolžna zatrjevati, tudi če je imela na voljo vso medicinsko dokumentacijo. Trditveno in dokazno breme za to, da je podana invalidnost, kolikšna in da je ta posledica zavarovalnega primera, je bila torej v celoti na strani tožnika.
udeleženec v postopku denacionalizacije - posestnik
Niti najemnik in zakupnik nimata zgolj iz naslova najemne ali zakupne pogodbe položaja udeleženca v postopku denacionalizacije in zato ga ima lahko toliko manj posestnik.