Sodišče prve stopnje je bilo v zvezi z vprašanjem nedopustnega ravnanja delodajalca omejeno s trditvami tožnika in se v vprašanje pomanjkljivega nadzora delodajalca ne bi smelo spuščati.
ZIZ člen 29b, 29b/3, 29b/4. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a.
izvršba na podlagi verodostojne listine – domneva umika ugovora – uporaba pravilne sklicne številke – dokazovanje plačila sodne takse za ugovor – potrdilo o plačilu sodne takse
ZIZ za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zahteva obvezno uporabo pravilne sklicne številke oziroma reference (prim. četrti odstavek 29.b člena ZIZ), kar pomeni, da bi dolžnik lahko dokazoval plačilo sodne takse le z ustreznim potrdilom o plačilu, če računalniški sistem, v katerem se vodi postopek, zaradi morebitne napake plačila ne bi zaznal.
odškodninska odgovornost odvetnika – deljena odgovornost – ugovor slabega pravdanja
Tožnica je (kot pravno laična stranka) z obvestilom tožencu (ki je pravni strokovnjak) o tem, da teče izvršilni postopek, in s prošnjo za pomoč ravnala s potrebno skrbnostjo in ji zato ni mogoče očitati, da je prispevala k nastanku škode ali k njenemu povečanju.
plačilo za delo - dejansko opravljanje drugega dela – dejansko delo – sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin
Tožnik je dejansko opravljal delo po predloženi novi pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto učitelja in ne ravnatelja, ki je sicer ni želel podpisati, prav tako je delo ravnatelja dejansko opravljala tožnikova sodelavka, zato tožnik ni upravičen do plače ravnatelja. Z daljšim opravljanjem drugih del tožnika je prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama, čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe po 47. členu ZDR.
pogodba o delu – izračun plačila brez izrecnega jamstva – prekoračitev dogovorjenih del – dodatna dela - vštetje stroškov izvršilnega postopka
Po določbi 643. člena OZ mora podjemnik v primeru prekoračitve dogovorjenih del o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov. Ker tožnik glede zatrjevanih naknadnih del ni dokazal, da bi o prekoračitvi del obvestil toženca, mu sodišče utemeljeno ni priznalo terjatve za plačilo zneska, ki presega dogovorjena dela v predračunu.
V skladu z ZOdvT se nagrada za redno pravno sredstvo – ugovor v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe.
odškodninska odgovornost delodajalca – izvedenec – razlogi za izločitev – pravica do nepristranskega sojenja
Tožnik na ogled kraja ni bil posebej vabljen, sodelovali pa so predstavniki tožene stranke, s katero je izvedenec v preteklosti poslovno sodeloval, z nekaterimi od njih pa se je sodni izvedenec osebno poznal in se z njimi tikal. Iz pisno izdelanega mnenja izhaja, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na izjavo osebe, ki je sodišče prve stopnje tako kot nekaterih drugih predstavnikov tožene stranke, prisotnih na ogledu kraja, ni zaslišalo. Izvedenec je v pisnem mnenju zapisal, da poseg delavca (tožnika), ko se je poskušal na jarmu dvigala dvigniti cca 4 m od tal, predstavlja „najmanj neumnost“, s čimer se je izvedenec tudi vrednostno opredelil do ravnanja tožnika. Opisane okoliščine objektivno gledano vzbujajo dvom o nepristranskosti samega sojenja. Ker izvedenec v dokaznem postopku nastopa kot nekakšen pomočnik sodišča po določbi 243. člena ZPP, je z vidika pravice do nepristranskega sojenja, ki je povzdignjena med ustavno varovane človekove pravice, potrebno izločitveni razlog - obstoj dvoma v nepristranskost - široko obravnavati. Ob takšnem razumevanju tega relativnega izločitvenega razloga se opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev, ki jo je potrebno šteti kot (konkludentno) zavrnitev predloga za izločitev izvedenca, pokaže kot nepravilna. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po 247. členu in 6. točki 70. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZDR člen 15, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za sodno varstvo
Dokler (delovno) razmerje še traja, lahko delavec na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZDR in po postopku, predpisanem v prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR, zahteva od delodajalca priznanje delovnega razmerja in izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Ko pa (delovno) razmerje že preneha, mora uveljavljati sodno varstvo v roku, določenem v tretjem odstavku 204. člena ZDR.
razpravno načelo – trditveno breme – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda – materialna škoda
V skladu z razpravnim načelom je na tožniku trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati ne samo verjetnost nastanka škode, temveč tudi, da bo nastalo škodo težko nadomestiti. Materialna škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
Začasna odredba je bila predlagana, da se prepreči nastanek škode zaradi izgube pridelka in zaradi propadanja strojev ter opreme, ki so zunaj na prostem izpostavljeni vremenskim vplivom. Navedb o tem, kako bi zatrjevana škoda prizadela tožnikov položaj oziroma, da bi ga prizadela v tolikšni meri, da bi jo bilo težko nadomestiti, tožnik ni podal.
zamudna sodba – dejansko stanje – pasivnost toženca
Pasivnost toženca je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na način kot v primeru, ko gre za kontradiktorno sodbo.
začasna odredba – namen zavarovanja – sredstvo zavarovanja - zavarovanje bodoče izvršbe
S prepovedjo oddajanja nepremičnin v najem ni možno doseči zavarovanja postavljenega tožbenega zahtevka ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju, niti zahtevka na plačilo 200.000,00 EUR, zato se predlog za izdajo takšne začasne odredbe zavrne.
Namen začasne odredbe je zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa opravo izvršilnih dejanj.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 125. ZST člen 24, 25, 25/1, 25/2, 25/4. ZST-1 člen 39.
delitev solastnine – upravičen interes – nedovoljena pritožbena novota – substanciranost navedb – sprememba vrednosti spora med postopkom – podlaga za plačilo sodne takse
Ker pritožnik v postopku na prvi stopnji ni izkazoval interesa za táko delitev nepremičnin, ki bi ohranila obstoječi dostop do njegove nepremičnine, in so bile navedbe v tej smeri prvič podane v pritožbi, ne da bi pritožnik navedel upravičene razloge za njihovo navajanje šele v tej fazi postopka, ne morejo vplivati na presojo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.
Ker v postopku na prvi stopnji ni bila ugotovljena spremenjena vrednost spornega predmeta po postopku, predvidenem v 24. členu ZST, je podlaga za odmero sodne takse za pritožbo lahko le vrednost, navedena v predlogu.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse z navedbo napačne reference – napačna referenca – fiskalni namen – plačilna disciplina
Če dolžnik plača sodno takso z navedbo drugačne reference, kot je bila navedena v plačilnem nalogu, vendar pa je iz podatkov na predloženem dokazilu sodišču takoj brez opravljanja dodatnih poizvedb nedvomno jasno, da je dolžnik sodno takso plačal za ugovor zoper sklep o izvršbi v obravnavani zadevi, je namen sodnih taks (fiskalni razlogi in procesna disciplina) dosežen, prav tako pa je bilo sodišče razbremenjeno kakršnegakoli dodatnega dela z odpravljanjem dvoma o dejanskem in pravočasnem plačilu te dajatve.
Kot nepravočasno plačilo sodne takse se lahko štejejo le primeri, ko sodišče plačila sodne takse ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo pravilno uporabljene sklicne številke oziroma reference niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga predloži zavezanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077223
ZPP člen 286. OZ člen 131.
pravočasnost trditev in dokazov – opravičljiv razlog za zamudo – prepozna predložitev izvedenskega mnenja – vzročna zveza – predhodno zdravstveno stanje – trditveno in dokazno breme
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da je v posledici nesreče pri njem podana 15% invalidnost zaradi omejene gibljivosti leve rame, to pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo prerekala, zaradi česar so bila dejstva v zvezi z gibljivostjo rame že v času prvega naroka sporna, dokazi pa relevantni. Navedbe tožnika, da ni mogel vedeti, da bo izvedenec napačno ocenjeval gibljivost rame, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje: stranka se ne more zanašati, da bodo vsi z njene strani predlagani dokazi zanjo ugodni.
Za odgovor na vprašanje, ali in koliko so tožnikove težave z ramo posledica prejšnjih poškodb oziroma degenerativnih procesov, je potrebno posebno strokovno, zato lahko nanj odgovori le izvedenec medicinske stroke. Tožena stranka zato tega sama natančneje ni bila dolžna zatrjevati, tudi če je imela na voljo vso medicinsko dokumentacijo. Trditveno in dokazno breme za to, da je podana invalidnost, kolikšna in da je ta posledica zavarovalnega primera, je bila torej v celoti na strani tožnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076460
OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 214. SZ-1 člen 23, 32, 32/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme upravnika - postopek po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – presoja računov – aktivna legitimacija upravnika – indirektno zastopanje - zamuda
Vsebina upravičenj, zlasti da upravnik lahko izstavlja račune, solastniki pa so se zavezali stroške nakazovati na račun upravnika, kažejo na pravno naravo mandatnega razmerja, torej na obliko indirektnega zastopanja.
Ni res, da bi morala tožnica navesti tudi, kako je obračunala posamezne zneske in kako je določila delež skupnega zneska, ki odpade na toženko. Tožnica bi morala konkretizirati trditveno podlago glede višine vtoževane terjatve z navedbo citiranih okoliščin le, če bi toženka obrazloženo (opredeljeno) ugovarjala, da je izračun stroškov, ki odpadejo na toženko, nepravilen in nepreverljiv.
OZ člen 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 114.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - dodatna dela - prevzem objekta - odklonitev podpisa zapisnika o sprejemu in izročitvi del - uzance
V skladu z 114. členom Posebnih gradbenih uzanc lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi tudi en sam pogodbenik brez drugega, če drugi pogodbenik neopravičeno odkloni sodelovanje v sprejemu in izročitvi ali se neopravičeno ne odzove vabilu, da sodeluje pri sprejemu in izročitvi del. Tožeča stranka se je v postopku sicer sklicevala, da zapisnika ni želela podpisati zaradi določbe o uveljavljanju pogodbene kazni in povračila škode, vendar to ne more biti opravičljiv razlog za odklonitev podpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077262
ZPP člen 458, 458/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 20.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine
Tožnikoma, katerih pravdni postopek ni bil zapleten in zanju, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 12 let, 3 mesece in 14 dni na petih stopnjah, je bila, ob upoštevanju 20 % soprispevka, prisojena odškodnina v višini 1.620,00 EUR.
Tožniku, katerega pravdni postopek ni bil zapleten in zanj, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 14 let in 11 dni na dveh stopnjah, je bila prisojena odškodnina v višini 2.925,00 EUR.
priposestvovanje – solastninska pravica – izključna posest – soposest nad vodnim kanalom – način uporabe nepremičnine – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Pri ugotavljanju, kdo je imel posest zemljišča, je pomembna tudi njegova narava oziroma namen. Umetni vodni kanal, ki deloma poteka po parcelah, na katere meri tožbeni zahtevek, služi dovajanju vode iz reke. Zato ni odločilno, kdo ga je čistil in vzdrževal, temveč komu se je na ta način dovajala voda. Ker je bilo ugotovljeno, da se je voda dovajala tudi za toženca, toženec (so)posesti ni izgubil. Tožnik njegovega solastniškega deleža zato ni mogel priposestvovati.
Za stališče, da tožnica ni dokazala, da bi toženec prometno nesrečo povzročil namerno, je imelo sodišče oporo v izvedenskem mnenju. Glede na poškodbe v prometni nesreči udeleženih vozil, je izvedenec izključil možnost, da bi do prometne nesreče prišlo, ker bi voznik osebnega vozila nenadoma, močno (sunkovito) zavil v desno.
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZVZD člen 14, 24. ZPP člen 251.
odškodninska odgovornost delodajalca - nedopustno ravnanje - konkretiziran odškodninskopravni očitek - poklicna usposobljenost delavca – delovni proces – razlaga zakonske določbe – vzročna zveza - doktrina prima facie – aposteriorno sklepanje - stanje kakovosti orodja – pavšalna navedba
Dejstvo, da se tožnik ni udeležil tečaja glede starejšega modela avtomobila, upoštevaje, da je šlo za kleparja z večletnimi izkušnjami, že prima facie ni v vzročni zvezi z zlomom izvijača pri snemanju zaščitne maske avtomobila in s tem povezano škodo na tožnikovem telesu.
Dolžnost iz 14. člena ZVZD delodajalcu ne nalaga, da za vsak posamezen delovni proces posameznemu delavcu, ki ga opravlja, odredi, s katerim orodjem in na kakšen način naj ga opravi, temveč, da delovne procese sistemsko uredi glede na oceno tveganja.
Vsak delavec ima in mora imeti določeno samostojnost, sicer bi za vsako delovno mesto potreboval najprej neposrednega delavca (fizičnega izvrševalca), ob njem pa še nekoga (varnostnega nadzornika), ki bi stal za njim, mu dajal navodila, preverjal ali se jih drži itd.