DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075918
ZD člen 212 , 212/1, 212/1-1. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 226, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – nastanek zunajzakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave
Zakon ne določa minimalnega časa, ki mora preteči, da lahko določeno življenjsko skupnost opredelimo kot zunajzakonsko skupnost. Ali gre za zunajzakonsko skupnost v smislu 12. člena ZZZDR se presoja v vsakem posameznem primeru glede na vse okoliščine in intenzivnost konkretnega odnosa.
Ob ugotovitvi, da je bila hiša pridobljena v času zunajzakonske skupnosti tožnice in zapustnika, je na tožencu trditveno in dokazno breme, da hiša predstavlja zapustnikovo posebno premoženje oziroma, da je njegov delež na skupnem premoženju višji od deleža po zakoniti domnevi.
Tožena stranka za zadrževanje izplačila plač, nadomestil in stroškov v zvezi z delom tožnika ni izkazala nobene utemeljene podlage. V tej zvezi ni podpisala s tožnikom nobenega dogovora o zadrževanju določenih izplačil, saj o tem ni razpolagala s pisnim soglasjem tožnika. Za presojo takšnih vprašanj ne zadostuje usten dogovor med delavcem in delodajalcem.
določitev najemnika stanovanja – udeleženec v nepravdnem postopku – pravni interes – stranska intervencija v nepravdnem postopku
Stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
V obravnavani zadevi je pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet, ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za zamudo - napačna vročitev – vročanje sodne pošiljke
Stališče, da je napačna vročitev (vedno) zgolj pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, je zmotno. Velja lahko le za tiste primere, ko napaka izvira iz sfere sodišča, ko je torej napačna vročitev posledica nepravilne odredbe za vročanje ali napake, ki jo zagreši sodni vročevalec. Če pa to stori poštno podjetje, ki je zgolj pogodbeni sodelavec sodišča pri vročanju, prizadeta stranka tako napako lahko uveljavlja kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
MPPEU člen 2. Pogodba o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji člen 53. Šesta direktiva ES št. 77/388/EGS.
protipravnost ravnanja davčnega organa – inšpekcijski pregled računov – ravnanje ministrstva – dokazna ocena priče – pravna narava direktive EU – plačilo DDV za storitve, opravljene v tujini
Inšpektorica je ob pregledu račune z obračunanim DDV na storitve opravljene v tujini potrdila za pravilne. Vendar pa slednje še ne pomeni, da je toženi stranki izrecno zatrdila, da se od storitev, opravljenih v tujini, plačuje DDV, kar bi morala za obstoj protipravnosti ravnanja tožene stranke, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, dokazati tožeča stranka.
predlog za izdajo popravnega sklepa – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo
Na pravni položaj stranke, ki se ne pritožuje, lahko odgovor na pritožbo vpliva tedaj, kadar stranka v njem uveljavlja razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Te navedbe lahko postanejo pomembne, če se pritožba izkaže za utemeljeno. Tedaj stranka, ki sicer nima pravnega interesa za pritožbo, lahko na svoj pravni položaj vpliva tako, da sodišče namesto spremenilne sodbe, izda razveljavitveni sklep. Tak pravni položaj pa nato vložniku odgovora na pritožbo lahko omogoča, da v nadaljevanju doseže svoj končni uspeh. V takšnem primeru je vložitev odgovora na pritožbo potrebna za pravdo in je tudi strošek za to vlogo za pravdo potreben.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074494
ZPP člen 5, 154, 214, 214/2, 280, 280/2. OZ člen 659.
podjemna pogodba – pogodba na ključ – račun kot enostranska listina – trditveno in dokazno breme – domneva priznanja dejstev – stroški postopka – načelo uspeha
Ker je račun enostranska listina, še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava, je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi, popolnost in vsebina samega računa pa je relevantna zgolj zaradi določb ZDDV, ne pa glede na trditveno podlago spora za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi.
Na pavšalne navedbe tožene stranke v utemeljitev terjatve iz pobotnega ugovora in neizkazanost pogodbene podlage za uveljavljanje stroškov gradbišča, je bila tudi obramba tožeče stranke zoper toženkin pobotni ugovor zadostna, na toženi stranki pa je bilo trditveno in dokazno breme o utemeljenosti pobotnega ugovora, ki pa ga v prvostopenjskem postopku ni zmogla.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 85, 85/3.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi podane odpovedi po določilih 85. člena ZDR je mogoče, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo. V 3. odstavku 85. člena ZDR določa, da če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerih iz 1. odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. V obravnavanem primeru je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki, v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR, v tem primeru sploh ni mogoče.
odškodninska odgovornost delodajalca – varno delo – odločba ZPIZ - invalid – protipravnost – poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožena stranka je z odrejanjem dela oškodovancu preko omejitev, ki so razvidne iz odločb ZPIZ ravnala protipravno, saj je kršila 29. in 43. člen ZDR ter 15. in 24. člen ZVZD. Tožnik je moral celotno obdobje po tem, ko je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane omejitve, opravljati fizično bistveno pretežko delo, torej delo izven omejitev odločb ZPIZ. Tožnik del, kot jih je opravljal pri toženi stranki, ni bil sposoben opravljati brez tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker je bil pri delu močno preobremenjen, je prišlo do škodnega dogodka (poslabšanja zdravstvenega stanja). Ob dejstvu, da je bila tožena stranka seznanjena z odločbami ZPIZ in da, ni ravnala skladno z njimi, čeprav jih je bila dolžna spoštovati, je zavestno opustila izvrševanje varstvenih pravil (ravnala je krivdno).
ZIZ člen 29b, 29b/3, 29b/4. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a.
izvršba na podlagi verodostojne listine – domneva umika ugovora – uporaba pravilne sklicne številke – dokazovanje plačila sodne takse za ugovor – potrdilo o plačilu sodne takse
ZIZ za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zahteva obvezno uporabo pravilne sklicne številke oziroma reference (prim. četrti odstavek 29.b člena ZIZ), kar pomeni, da bi dolžnik lahko dokazoval plačilo sodne takse le z ustreznim potrdilom o plačilu, če računalniški sistem, v katerem se vodi postopek, zaradi morebitne napake plačila ne bi zaznal.
odškodninska odgovornost odvetnika – deljena odgovornost – ugovor slabega pravdanja
Tožnica je (kot pravno laična stranka) z obvestilom tožencu (ki je pravni strokovnjak) o tem, da teče izvršilni postopek, in s prošnjo za pomoč ravnala s potrebno skrbnostjo in ji zato ni mogoče očitati, da je prispevala k nastanku škode ali k njenemu povečanju.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Stavba je bila zgrajena pred 1.1.2003. V tem primeru lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse z navedbo napačne reference – napačna referenca – fiskalni namen – plačilna disciplina
Če dolžnik plača sodno takso z navedbo drugačne reference, kot je bila navedena v plačilnem nalogu, vendar pa je iz podatkov na predloženem dokazilu sodišču takoj brez opravljanja dodatnih poizvedb nedvomno jasno, da je dolžnik sodno takso plačal za ugovor zoper sklep o izvršbi v obravnavani zadevi, je namen sodnih taks (fiskalni razlogi in procesna disciplina) dosežen, prav tako pa je bilo sodišče razbremenjeno kakršnegakoli dodatnega dela z odpravljanjem dvoma o dejanskem in pravočasnem plačilu te dajatve.
Kot nepravočasno plačilo sodne takse se lahko štejejo le primeri, ko sodišče plačila sodne takse ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo pravilno uporabljene sklicne številke oziroma reference niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga predloži zavezanec.
Z vložitvijo tožbe nastanejo procesne in materialnopravne posledice za obe stranki. Tožeča stranka ima prav, da bi se kljub naknadni razširitvi tožbe na toženca pod 4 le-ta še lahko branil zoper tožbo. Ne upošteva pa, da lahko z vložitvijo tožbe nastanejo tudi materialnopravne posledice, zaradi katerih bi bila naknadna razširitev tožbe toženca pod 4 spravila v slabši procesni položaj, na primer zaradi teka zastaralnega ali prekluzivnega roka in pa zaradi teka zamudnih obresti. Prav to pa je vzrok za to, da se zahteva soglasje toženca.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-6, 394/1-7,394/1-10, 395/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – pravnomočna soba v kazenskem postopku – kazenska obsodilna sodba – novo dejstvo – nov dokaz – vsebina predloga za obnovo postopka
Pri obnovitvenih razlogih po 5., 6. in 7. točki 394. člena ZPP gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj obnove postopka dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.
Obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi) se sme v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZPP dovoliti samo, če zadevnih okoliščin stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Predlagatelj mora z ustreznim trditvenim in dokaznim substratom izkazati navedeni pogoj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je uspela dokazati, da je obstajal ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je reševala svojo težavno situacijo zaradi manjšega obsega naročil.
priposestvovanje – solastninska pravica – izključna posest – soposest nad vodnim kanalom – način uporabe nepremičnine – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Pri ugotavljanju, kdo je imel posest zemljišča, je pomembna tudi njegova narava oziroma namen. Umetni vodni kanal, ki deloma poteka po parcelah, na katere meri tožbeni zahtevek, služi dovajanju vode iz reke. Zato ni odločilno, kdo ga je čistil in vzdrževal, temveč komu se je na ta način dovajala voda. Ker je bilo ugotovljeno, da se je voda dovajala tudi za toženca, toženec (so)posesti ni izgubil. Tožnik njegovega solastniškega deleža zato ni mogel priposestvovati.
Za stališče, da tožnica ni dokazala, da bi toženec prometno nesrečo povzročil namerno, je imelo sodišče oporo v izvedenskem mnenju. Glede na poškodbe v prometni nesreči udeleženih vozil, je izvedenec izključil možnost, da bi do prometne nesreče prišlo, ker bi voznik osebnega vozila nenadoma, močno (sunkovito) zavil v desno.