odškodninska odgovornost odvetnika – deljena odgovornost – ugovor slabega pravdanja
Tožnica je (kot pravno laična stranka) z obvestilom tožencu (ki je pravni strokovnjak) o tem, da teče izvršilni postopek, in s prošnjo za pomoč ravnala s potrebno skrbnostjo in ji zato ni mogoče očitati, da je prispevala k nastanku škode ali k njenemu povečanju.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za zamudo - napačna vročitev – vročanje sodne pošiljke
Stališče, da je napačna vročitev (vedno) zgolj pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, je zmotno. Velja lahko le za tiste primere, ko napaka izvira iz sfere sodišča, ko je torej napačna vročitev posledica nepravilne odredbe za vročanje ali napake, ki jo zagreši sodni vročevalec. Če pa to stori poštno podjetje, ki je zgolj pogodbeni sodelavec sodišča pri vročanju, prizadeta stranka tako napako lahko uveljavlja kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
začasna odredba – namen zavarovanja – sredstvo zavarovanja - zavarovanje bodoče izvršbe
S prepovedjo oddajanja nepremičnin v najem ni možno doseči zavarovanja postavljenega tožbenega zahtevka ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju, niti zahtevka na plačilo 200.000,00 EUR, zato se predlog za izdajo takšne začasne odredbe zavrne.
Namen začasne odredbe je zavarovanje bodoče izvršbe, ne pa opravo izvršilnih dejanj.
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZVZD člen 14, 24. ZPP člen 251.
odškodninska odgovornost delodajalca - nedopustno ravnanje - konkretiziran odškodninskopravni očitek - poklicna usposobljenost delavca – delovni proces – razlaga zakonske določbe – vzročna zveza - doktrina prima facie – aposteriorno sklepanje - stanje kakovosti orodja – pavšalna navedba
Dejstvo, da se tožnik ni udeležil tečaja glede starejšega modela avtomobila, upoštevaje, da je šlo za kleparja z večletnimi izkušnjami, že prima facie ni v vzročni zvezi z zlomom izvijača pri snemanju zaščitne maske avtomobila in s tem povezano škodo na tožnikovem telesu.
Dolžnost iz 14. člena ZVZD delodajalcu ne nalaga, da za vsak posamezen delovni proces posameznemu delavcu, ki ga opravlja, odredi, s katerim orodjem in na kakšen način naj ga opravi, temveč, da delovne procese sistemsko uredi glede na oceno tveganja.
Vsak delavec ima in mora imeti določeno samostojnost, sicer bi za vsako delovno mesto potreboval najprej neposrednega delavca (fizičnega izvrševalca), ob njem pa še nekoga (varnostnega nadzornika), ki bi stal za njim, mu dajal navodila, preverjal ali se jih drži itd.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je vselej mogoče naperjati nove in nove skepticistične ugovore. Skepso je mogoče atomizirati na najmanjše logične gradnike. Takšnemu pristopu je na neki točki treba napraviti konec. Ta točka je izenačena s pravo mero spoznavnega procesa v pravdi in s pravo mero razčlenjenosti dokazne ocene, ki je še potrebna.
Res je, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. Vendar pa pri tem ne gre za kršitev razpravnega načela (ne gre za to, da bi sodišče brez dokaznega predloga vpogledalo v spis), marveč gre za to, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. To pa je kršitev, ki je drugačna od uveljavljane in bi jo moral pritožnik uveljavljati že prej. Ker tega ni storil, je v skladu z določbo 286.b člena ZPP ne more uveljavljati niti sedaj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni uporabila kriterijev, na podlagi katerih bi določila, katerim delavcem bo delovno razmerje dejansko tudi prenehalo (100. člen ZDR) in to kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi dejansko odpovedala večjemu številu delavcev (96. člen ZDR) in je večjemu številu delavcev delovno razmerje tudi de facto prenehalo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Stavba je bila zgrajena pred 1.1.2003. V tem primeru lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
odškodninska odgovornost delodajalca – izvedenec – razlogi za izločitev – pravica do nepristranskega sojenja
Tožnik na ogled kraja ni bil posebej vabljen, sodelovali pa so predstavniki tožene stranke, s katero je izvedenec v preteklosti poslovno sodeloval, z nekaterimi od njih pa se je sodni izvedenec osebno poznal in se z njimi tikal. Iz pisno izdelanega mnenja izhaja, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na izjavo osebe, ki je sodišče prve stopnje tako kot nekaterih drugih predstavnikov tožene stranke, prisotnih na ogledu kraja, ni zaslišalo. Izvedenec je v pisnem mnenju zapisal, da poseg delavca (tožnika), ko se je poskušal na jarmu dvigala dvigniti cca 4 m od tal, predstavlja „najmanj neumnost“, s čimer se je izvedenec tudi vrednostno opredelil do ravnanja tožnika. Opisane okoliščine objektivno gledano vzbujajo dvom o nepristranskosti samega sojenja. Ker izvedenec v dokaznem postopku nastopa kot nekakšen pomočnik sodišča po določbi 243. člena ZPP, je z vidika pravice do nepristranskega sojenja, ki je povzdignjena med ustavno varovane človekove pravice, potrebno izločitveni razlog - obstoj dvoma v nepristranskost - široko obravnavati. Ob takšnem razumevanju tega relativnega izločitvenega razloga se opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev, ki jo je potrebno šteti kot (konkludentno) zavrnitev predloga za izločitev izvedenca, pokaže kot nepravilna. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po 247. členu in 6. točki 70. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
določitev najemnika stanovanja – udeleženec v nepravdnem postopku – pravni interes – stranska intervencija v nepravdnem postopku
Stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
V obravnavani zadevi je pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet, ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-5, 394/1-6, 394/1-7,394/1-10, 395/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlog – pravnomočna soba v kazenskem postopku – kazenska obsodilna sodba – novo dejstvo – nov dokaz – vsebina predloga za obnovo postopka
Pri obnovitvenih razlogih po 5., 6. in 7. točki 394. člena ZPP gre za kazniva dejanja, ki jih mora predlagatelj obnove postopka dokazati s pravnomočnimi sodbami kazenskega sodišča.
Obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP (nova dejstva in novi dokazi) se sme v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZPP dovoliti samo, če zadevnih okoliščin stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Predlagatelj mora z ustreznim trditvenim in dokaznim substratom izkazati navedeni pogoj.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je uspela dokazati, da je obstajal ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je reševala svojo težavno situacijo zaradi manjšega obsega naročil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077262
ZPP člen 458, 458/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 20.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine
Tožnikoma, katerih pravdni postopek ni bil zapleten in zanju, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 12 let, 3 mesece in 14 dni na petih stopnjah, je bila, ob upoštevanju 20 % soprispevka, prisojena odškodnina v višini 1.620,00 EUR.
Tožniku, katerega pravdni postopek ni bil zapleten in zanj, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 14 let in 11 dni na dveh stopnjah, je bila prisojena odškodnina v višini 2.925,00 EUR.
predlog za izdajo popravnega sklepa – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo
Na pravni položaj stranke, ki se ne pritožuje, lahko odgovor na pritožbo vpliva tedaj, kadar stranka v njem uveljavlja razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Te navedbe lahko postanejo pomembne, če se pritožba izkaže za utemeljeno. Tedaj stranka, ki sicer nima pravnega interesa za pritožbo, lahko na svoj pravni položaj vpliva tako, da sodišče namesto spremenilne sodbe, izda razveljavitveni sklep. Tak pravni položaj pa nato vložniku odgovora na pritožbo lahko omogoča, da v nadaljevanju doseže svoj končni uspeh. V takšnem primeru je vložitev odgovora na pritožbo potrebna za pravdo in je tudi strošek za to vlogo za pravdo potreben.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074494
ZPP člen 5, 154, 214, 214/2, 280, 280/2. OZ člen 659.
podjemna pogodba – pogodba na ključ – račun kot enostranska listina – trditveno in dokazno breme – domneva priznanja dejstev – stroški postopka – načelo uspeha
Ker je račun enostranska listina, še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava, je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi, popolnost in vsebina samega računa pa je relevantna zgolj zaradi določb ZDDV, ne pa glede na trditveno podlago spora za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi.
Na pavšalne navedbe tožene stranke v utemeljitev terjatve iz pobotnega ugovora in neizkazanost pogodbene podlage za uveljavljanje stroškov gradbišča, je bila tudi obramba tožeče stranke zoper toženkin pobotni ugovor zadostna, na toženi stranki pa je bilo trditveno in dokazno breme o utemeljenosti pobotnega ugovora, ki pa ga v prvostopenjskem postopku ni zmogla.
davčna izvršba – poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko - zastaranje zavarovane terjatve – absolutni zastaralni rok – uradoma upoštevano zastaranje – zastavna pravica – zavarovanje – seznam izvršilnih naslovov
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 126.a člena ZDavP-2, ki varuje glavnico davčne obveznosti pred desetletnim absolutnim zastaranjem obveznosti, saj bi moral biti davčni dolg najprej zavarovan s hipoteko, zatem pa bi moral biti vložen predlog za izvršbo pred potekom zastaralne dobe.
Tako kot davčni organ, mora tudi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je obveznost zastarala
Solastniški deleži se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077223
ZPP člen 286. OZ člen 131.
pravočasnost trditev in dokazov – opravičljiv razlog za zamudo – prepozna predložitev izvedenskega mnenja – vzročna zveza – predhodno zdravstveno stanje – trditveno in dokazno breme
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da je v posledici nesreče pri njem podana 15% invalidnost zaradi omejene gibljivosti leve rame, to pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo prerekala, zaradi česar so bila dejstva v zvezi z gibljivostjo rame že v času prvega naroka sporna, dokazi pa relevantni. Navedbe tožnika, da ni mogel vedeti, da bo izvedenec napačno ocenjeval gibljivost rame, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje: stranka se ne more zanašati, da bodo vsi z njene strani predlagani dokazi zanjo ugodni.
Za odgovor na vprašanje, ali in koliko so tožnikove težave z ramo posledica prejšnjih poškodb oziroma degenerativnih procesov, je potrebno posebno strokovno, zato lahko nanj odgovori le izvedenec medicinske stroke. Tožena stranka zato tega sama natančneje ni bila dolžna zatrjevati, tudi če je imela na voljo vso medicinsko dokumentacijo. Trditveno in dokazno breme za to, da je podana invalidnost, kolikšna in da je ta posledica zavarovalnega primera, je bila torej v celoti na strani tožnika.
Pritožnik ni dedič, ker v zapuščini po pokojnem očetu, ki je napravil oporoko in jo je pritožnik priznal, ni pravočasno uveljavljal nujnega dednega deleža. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj pa je mogoče doseči le na podlagi izrecnega uveljavljanja nujnega dednega deleža.
V skupno premoženje spadajo predmeti, ki so bili kupljeni v času trajanja zakonske zveze in so ob razpadu življenjske in ekonomske skupnosti še obstajali.
preprečevanje nasilja v družini – prekluzivni rok – trditvena podlaga – vrsta ukrepa
Kateri ukrep ob izkazanih predpostavkah iz 3. člena ZPND bo določilo sodišče, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, primarna naloga sodišča pa je, da določi takšen ukrep, s katerim se zavaruje žrtev in prepreči nadaljnja škoda. Določen ukrep mora primarno varovati žrtev pred storilcem nasilja, vendar hkrati ne sme povzročitelju nasilja omejevati pridobljenih pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve in zaradi katerih bi storjeno nedopustno ravnanje storilca žrtvi dalo pravice, ki niso v nikakršni zvezi s potrebnim ukrepi za njeno zaščito in so bolj nedopustna pričakovanja žrtve, da v postopku zaščite po ZPND pridobiti določena (proti)pravna upravičenja do katerih ni (še ni) upravičena.