ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 24. ZPIZ-1 člen 67, 156, 156/5, 157.
invalidska pokojnina – tujec
Pri tožniku je podana I. kategorija invalidnosti, ker je popolnoma nezmožen za delo. Pravica do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja mu gre največ od nastanka I. kategorije invalidnosti (leta 2009), in ne že od leta 2004, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Dejstva, da tožena stranka ni prostovoljno izvršila svojih obveznosti, ki so ji bile naložene s pravnomočnima sodbama, da je tožnik z izvršitvijo teh sodb uspel šele v izvršilnem postopku in da je bilo z eno od teh pravnomočnih sodb ugotovljeno nezakonito prenehanje delovno razmerje tožnika pri toženi stranki, še ne pomenijo avtomatično, da je s tem ravnanje tožene stranke potrebno opredeliti kot protipravno oziroma nedopustno, v smislu enega od elementov za njeno odškodninsko odgovornost.
Večletno trajanje spora oziroma dalj časa trajajoč izvršilni postopek (kateremu so botrovala tudi pravna sredstva, ki jih je tožena stranka v teh postopkih vlagala), ne nudi podlage za ugotovitev protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja tožene stranke, kot podlage za njeno odškodninsko odgovornost, ob tem, da ni bilo ugotovljeno, da bi bilo trajanje teh postopkov oziroma vlaganje pravnih sredstev s strani tožene stranke posledica zlorabe procesnih pravic tožene stranke. Ker tožnik ni dokazal, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke, je preostali del njegovega tožbenega zahtevka za izplačilo odškodnine iz naslova vtoževanega strahu, neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba obstoječega akta o ustanovitvi ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil obstoječi akt o ustanovitvi. Dokazati mora le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
stranska intervencija - intervencija zaradi kapitalske povezanosti intervenienta s stranko – ustanoviteljica javnega podjetja
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank; sam ekonomski interes ne zadostuje. Možnost nadzora nad tožečo stranko, ki izvaja gospodarsko javno službo, ima njena ustanoviteljica zaradi statusne povezave in po posebnih predpisih zaradi specifične dejavnosti tožeče stranke, pravnega interesa za sodelovanje v pravdnem postopku pa ustanoviteljica tožeče stranke nima.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 25, 25/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pogodbena kazen
Iz prvega odstavka 25. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije izhaja, da pripada delavcu v primeru nezakonite odpovedi, ugotovljene s pravnomočno odločbo, poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pogodbena kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pogoj za izplačilo je pravnomočna odločba o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je delovno sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in jo razveljavilo. Citirana sodba je postala pravnomočna, zato je tožnica upravičena do vtoževane pogodbene kazni.
odškodnina v obliki denarne rente – kapitalizirana renta – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – izhodiščni datum – zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zavarovalno vsoto, ki je veljala v času škodnega dogodka z dne 18.11.1994, v višini 12.000.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi varstva oškodovancev pravilno valoriziralo to vsoto od dne 14. 6. 1994 na čas sojenja. S tem je nedvomno zadoščeno v sodni praksi oblikovanemu stališču, da se za valorizacijo zavarovalne vsote vzame kot izhodiščni datum dan uveljavitve odloka (in ne dan škodnega dogodka).
Vprašanje višine zavarovalne vsote je vprašanje uporabe materialnega prava.
Ker ZPSPP določb o upravljanju poslovnih stavb ne vsebuje, so glede upravljanja poslovnih stavb uporabne določbe SPZ in OZ. Upravnik, ki ne zatrjuje, da bi mu etažni lastniki s pogodbo o upravljanju podelili več pooblastil, kot jih določa 4. odstavek 118. čl. SPZ, je svoje dolžnosti dolžan opravljati v mejah pooblastil, ki mu jih daje zakon.
Tožnik ni izvedel del rednega vzdrževanja in obratovanja skupnih delov, za izvedbo katerih ne potrebuje pooblastila oz. naročila etažnih lastnikov, ampak dela, za katera bi naročilo oz. pooblastilo etažnih lastnikov potreboval. Do regresiranja stroškov, ki jih je z izvedbo del imel, zato ni upravičen. Ali je tožnik izvedel posel rednega upravljanja ali posel, ki presega redno upravljanje, ni pravno pomembno, ker za posel sploh ni bil pooblaščen in se ne zastavlja vprašanje, ali je imel za izvedbo posla pooblastilo zadostnega števila etažnih lastnikov.
URS člen 22. ZPP člen 5, 11, 11/1, 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
način vročanja – osebno vročanje – dejansko prebivališče – pravica do sodnega varstva – pravica do izjave – pravica do poštenega sojenja – načelo kontradiktornosti
Okoliščina, da poštni uslužbenec oziroma vročevalec v konkretnem primeru ni zaznal dejanske odsotnosti toženke s prijavljenega naslova, temveč je na takšno dejstvo posumilo sodišče, ne razlikuje konkretnega primera od situacije, v kateri bi se s takšnim dejstvom seznanilo sodišče zaradi navedbe vročevalca na vrnjeni pošiljki. V takšnih primerih pa opustitev upravnopravne dolžnosti prijave stalnega bivališča oziroma njegove spremembe ne more opraviti fikcije vročitve na naslov, na katerem stranka dejansko ne biva, ker je s tem prekomerno poseženo v pravico stranke do izjave v postopku.
Četudi je takšno postopanje sodišča objektivno zavleklo postopek vročitve tožbe, je procesno stanje upravičeno, saj bi drugačno ravnanje sodišča neupravičeno privilegiralo tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva (katerega sestavni del je tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravica do odločitve sodišča v razumnem roku) na rovaš toženkine pravice do izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068862
ZZZDR člen 124. OZ člen 3, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1, 257/2, 546, 564.
učinki obveznosti – izpodbijanje dolžnikovih pravnih ravnanj – pogoji za izpodbijanje – odplačni pravni posli med sorodniki – odplačno razpolaganje – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prosto urejanje obligacijskih razmerij – rok za vložitev tožbe – začetek teka roka za vložitev tožbe
Kljub dolžnosti polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, sklepanje preužitkarske pogodbe med starši in otroci ni prepovedano.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da se v primeru, ko je sporno razpolaganje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja. To pa v primeru prenosa lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, tj. od vpisa v zemljiško knjigo oziroma natančneje od začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo.
Tudi v primeru poslov, sklenjenih med sorodniki, v primeru njihove odplačnosti velja enoletni rok.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnika je pravilno opravila in tožnika uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.