ZDR člen 83, 83/1, 83/2. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – javni uslužbenci - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – delovna razmerja javnih uslužbencev – zagovor - rok
Tožnik je imel za pripravo zagovora dovolj časa in ker se je zagovarjal, ne da bi predlagal preložitev tega zagovora zaradi prekratkega roka, tožniku pravica do obrambe in s tem pravica do zagovora ni bila kršena s tem, ker mu tožena stranka za pripravo na ta zagovor ni omogočila roka treh delovnih dni. Tudi sicer rok iz člena 83/2 ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 261, 261/1, 263, 263/4.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici pravica do pokojnine že pravnomočno priznana in odmerjena, je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki delnic za notranji odkup, utemeljeno zavrgel.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
Dejstva, da tožena stranka ni prostovoljno izvršila svojih obveznosti, ki so ji bile naložene s pravnomočnima sodbama, da je tožnik z izvršitvijo teh sodb uspel šele v izvršilnem postopku in da je bilo z eno od teh pravnomočnih sodb ugotovljeno nezakonito prenehanje delovno razmerje tožnika pri toženi stranki, še ne pomenijo avtomatično, da je s tem ravnanje tožene stranke potrebno opredeliti kot protipravno oziroma nedopustno, v smislu enega od elementov za njeno odškodninsko odgovornost.
Večletno trajanje spora oziroma dalj časa trajajoč izvršilni postopek (kateremu so botrovala tudi pravna sredstva, ki jih je tožena stranka v teh postopkih vlagala), ne nudi podlage za ugotovitev protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja tožene stranke, kot podlage za njeno odškodninsko odgovornost, ob tem, da ni bilo ugotovljeno, da bi bilo trajanje teh postopkov oziroma vlaganje pravnih sredstev s strani tožene stranke posledica zlorabe procesnih pravic tožene stranke. Ker tožnik ni dokazal, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke, je preostali del njegovega tožbenega zahtevka za izplačilo odškodnine iz naslova vtoževanega strahu, neutemeljen.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/6. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 15, 95, 95/1.
prodaja lastnih deležev - pogodba o prenosu lastnih deležev - predkupna pravica pri prodaji lastnega deleža družbenikom družbe - koluzija
Direktor prve tožene stranke je s prodajo lastnih deležev prve tožene stranke drugi toženi stranki dosegel, da je družba direktorjevega brata pridobila nadzor nad upravljanjem prve tožene stranke. S pritožbenim zatrjevanjem, da tako ravnanje terja presojo, da je tožbeni zahtevek na razveljavitev te pogodbe utemeljen, bi se pritožbeno sodišče ukvarjalo le v primeru, če bi tožniki kot preostali družbeniki prve tožene stranke hkrati postavili tudi zahtevek, naj se lastni deleži prve tožene stranke pod istimi pogoji prodajo njim. Vendar takega zahtevka niso postavili. Po določilu šestega odstavka 481. člena ZGD-1 postanejo takrat, kadar je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, imetniki poslovnega deleža skupaj.
Koluzija je sporazumno ravnanje zastopnika in druge stranke pri pogodbi tako, da škodujeta zastopanemu. Koluzija je zato značilen primer nemoralnega ravnanja, ki lahko pripelje do ničnosti pravnega posla. V takem primeru ima zastopani upravičenja po 73. členu OZ. Aktivna legitimacija iz naslova koluzije torej pripada zastopanemu (v konkretnem primeru prvi toženi stranki), ne pa družbenikom prve tožene stranke.
Tožnik v tem socialnem sporu izpodbija začasno odločbo, s katero mu je bila odmerjena invalidska pokojnina. Ker je bila ta začasna odločba nadomeščena z odločbo o odmeri invalidske pokojnine, ki je postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe.
Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
ZDR člen 72, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3. ZDR člen 18, 18/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razrešitev – direktor - zastopnik – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – poslovodna oseba – odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
V skladu z določbo 1. odstavka 18. člena ZDR nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, njegov zastopnik, ki je določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zato lahko v imenu takšnega delodajalca, poleg zakonitega zastopnika, na podlagi njegovega pooblastila nastopa tudi pooblaščene. Uprava tožene stranke je lahko pooblastila odvetnika za strokovno pomoč pri izdelavi odpovedi.
Tožnik je bil po pogodbi o zaposlitvi direktor tožene stranke, kar pomeni, da je bil z njo v dvojnem položaju, na eni kot uprava družbe, na drugi strani pa kot delavec v delovnem razmerju. Tožnik je imel pri toženi stranki status poslovodne osebe. Po določbi 72. člena ZDR lahko pogodbene stranke glede poslovodne osebe drugače uredita pravice obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, v kar spada tudi način prenehanja delovnega razmerja. Z drugačno ureditvijo v pogodbi o zaposlitvi lahko stranki izključita določene postopkovne zahteve v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je določeno, da v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov delodajalec ni dolžan slediti postopkovnim zahtevam iz 1. odstavka 83. člena ZDR, zato je imela tožena stranka vso podlago, da je podala tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov brez predhodnega opozorila na kršitve pogodbenih obveznosti.
Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe je strožja kot odgovornost ostalih delavcev, kar je glede na upnikov položaj, razumljivo. To pa pomeni, da morajo pri vodenju družbe in sklepanju pogodb v njenem imenu ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V takšnem svojstvu se morajo izogibati sklepanju škodljivih poslov, ki posredno ali neposredno zmanjšujejo premoženje družbe, saj predstavlja vodenje poslov družbe, ki ni pošteno in vestno, krivdno odgovornost uprave.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 24. ZPIZ-1 člen 67, 156, 156/5, 157.
invalidska pokojnina – tujec
Pri tožniku je podana I. kategorija invalidnosti, ker je popolnoma nezmožen za delo. Pravica do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja mu gre največ od nastanka I. kategorije invalidnosti (leta 2009), in ne že od leta 2004, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnika je pravilno opravila in tožnika uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
stroški postopka – novo sojenje – nagrada za narok v ponovljenem postopku – povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank
Odvetniku ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem pripada zgolj ena nagrada za narok.
Toženci niso upravičeni do povečanja zaradi zastopanja več strank v zvezi z nagrado za narok, saj se v skladu tarifno št. 1200 v primeru zastopanja več oseb poveča le nagrada za postopek ali nagrada za posel – ne pa tudi nagrada za narok, ki je v tar. št. 3212 določena posebej.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0068882
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-3, 30. ZLNDL člen 2, 5. ZNP člen 8, 9, 17. ZPP člen 214, 214/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred letom 2003 – dobra vera – pravica uporabe – uveljavitev ZLNDL – pravica uporabe – namen ZVEtL
Vknjižba lastninske pravice glede sporne nepremičnine v korist nasprotne udeleženke, izvedena na podlagi 5. člena ZLNDL, ni ovira izvedbo postopka po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Spor med udeleženci postopka o tem, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe, ne more biti spor, o katerem ne bi bilo mogoče odločiti v postopku po ZVEtL.
V obravnavanem primeru, ko je bilo o tožbenem zahtevku – o terjatvi tožeče stranke odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, je kot odločbo, katere obstoj je pogoj za zavarovanje terjatve tožeče stranke, mogoče šteti le sodbo in ne (tudi) sklepa o izvršbi, ki je bil izdan predhodno v izvršilnem postopku, saj je s sodbo odločeno ali se sklep o izvršbi (v naložitvenem delu) vzdrži v veljavi ali se razveljavi, odvisno od utemeljenosti uveljavljane terjatve oziroma tožbenega zahtevka.
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
stečajni postopek - fizična oseba - samostojni podjetnik - vročanje - klavzula pravnomočnosti
Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.
Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.