ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 261, 261/1, 263, 263/4.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici pravica do pokojnine že pravnomočno priznana in odmerjena, je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki delnic za notranji odkup, utemeljeno zavrgel.
ZDR člen 72, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3. ZDR člen 18, 18/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razrešitev – direktor - zastopnik – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – poslovodna oseba – odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
V skladu z določbo 1. odstavka 18. člena ZDR nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, njegov zastopnik, ki je določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zato lahko v imenu takšnega delodajalca, poleg zakonitega zastopnika, na podlagi njegovega pooblastila nastopa tudi pooblaščene. Uprava tožene stranke je lahko pooblastila odvetnika za strokovno pomoč pri izdelavi odpovedi.
Tožnik je bil po pogodbi o zaposlitvi direktor tožene stranke, kar pomeni, da je bil z njo v dvojnem položaju, na eni kot uprava družbe, na drugi strani pa kot delavec v delovnem razmerju. Tožnik je imel pri toženi stranki status poslovodne osebe. Po določbi 72. člena ZDR lahko pogodbene stranke glede poslovodne osebe drugače uredita pravice obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, v kar spada tudi način prenehanja delovnega razmerja. Z drugačno ureditvijo v pogodbi o zaposlitvi lahko stranki izključita določene postopkovne zahteve v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je določeno, da v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov delodajalec ni dolžan slediti postopkovnim zahtevam iz 1. odstavka 83. člena ZDR, zato je imela tožena stranka vso podlago, da je podala tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov brez predhodnega opozorila na kršitve pogodbenih obveznosti.
Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe je strožja kot odgovornost ostalih delavcev, kar je glede na upnikov položaj, razumljivo. To pa pomeni, da morajo pri vodenju družbe in sklepanju pogodb v njenem imenu ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V takšnem svojstvu se morajo izogibati sklepanju škodljivih poslov, ki posredno ali neposredno zmanjšujejo premoženje družbe, saj predstavlja vodenje poslov družbe, ki ni pošteno in vestno, krivdno odgovornost uprave.
Ker je bilo najemno razmerje med tožnikom in občino odpovedano in se je tožnik po sodbi dolžan iz stanovanja izseliti, nima pravice do subvencionirane najemnine za neprofitno stanovanje.
prekluzija navedb – poziv na predložitev vlog – prepozna pripravljalna vloga
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo sklepati na neupoštevnost trditev in ponujenih dokazov v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 27. 12. 2011, predloženi sodišču na naroku za glavno obravnavo istega dne, takšna procesna kršitev sodišča prve stopnje pa bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe le pod predpostavko, da bi se trditvena podlaga in ponujeni dokazi, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, nanašali na relevantna dejstva za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
postopek izvršitve uklonilenga zapora – osebni stečaj
Storilec od dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja, lahko razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje. To hkrati pomeni tudi, da so na strani storilca podane osebne okoliščine, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, saj storilca z njim ni mogoče prisiliti k plačilu globe, ki bi jo sicer lahko plačal, saj je glede na začeti postopek osebnega stečaja očitno, da storilec sredstev, s katerimi bi globo lahko plačal, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, nima.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059898
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo – male avtorske pravice
Razpravno načelo sicer nalaga sodišču, da upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, vendar je brez pomena, katera od strank je neko dejstvo navedla. Kljub temu, da tožena stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe o plačilu vtoževanega zneska, to posledično ne pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke ter obvestila o zapadlih obveznostih, iz katerega izhaja, da je bila terjatev delno poravnana.
stroški postopka – novo sojenje – nagrada za narok v ponovljenem postopku – povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank
Odvetniku ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem pripada zgolj ena nagrada za narok.
Toženci niso upravičeni do povečanja zaradi zastopanja več strank v zvezi z nagrado za narok, saj se v skladu tarifno št. 1200 v primeru zastopanja več oseb poveča le nagrada za postopek ali nagrada za posel – ne pa tudi nagrada za narok, ki je v tar. št. 3212 določena posebej.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0068882
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-3, 30. ZLNDL člen 2, 5. ZNP člen 8, 9, 17. ZPP člen 214, 214/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred letom 2003 – dobra vera – pravica uporabe – uveljavitev ZLNDL – pravica uporabe – namen ZVEtL
Vknjižba lastninske pravice glede sporne nepremičnine v korist nasprotne udeleženke, izvedena na podlagi 5. člena ZLNDL, ni ovira izvedbo postopka po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Spor med udeleženci postopka o tem, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe, ne more biti spor, o katerem ne bi bilo mogoče odločiti v postopku po ZVEtL.
ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077237
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 140, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – volenti non fit iniuria - neupravičena obogatitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno - ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
Ni že vsako dejanje, ki je prepovedano z zakonom, takšno, da privolitev vanj ne more izključiti njegove protipravnosti
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – neveljaven pravni posel – stanje zemljiške knjige – odvzem nepremičnine v postopku arondacije – pravica do posesti –načelo dobre vere in poštenja
Neveljaven oziroma ničen pravni posel ne izključuje avtomatično dobrovernosti priposestvovalca, pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
Stališče, da tožnik in njegovi predniki niso mogli biti v dobri veri, ker je bila v zemljiški knjigi kot lastnica vknjižena (prva) toženka, je pretirano strogo in v nasprotju z novejšo sodno prakso. V času prevlade družbenolastninskih razmerij zemljiška knjiga namreč ni imela takega pomena, kot ga ima v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
odškodnina v obliki denarne rente – kapitalizirana renta – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – izhodiščni datum – zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zavarovalno vsoto, ki je veljala v času škodnega dogodka z dne 18.11.1994, v višini 12.000.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi varstva oškodovancev pravilno valoriziralo to vsoto od dne 14. 6. 1994 na čas sojenja. S tem je nedvomno zadoščeno v sodni praksi oblikovanemu stališču, da se za valorizacijo zavarovalne vsote vzame kot izhodiščni datum dan uveljavitve odloka (in ne dan škodnega dogodka).
Vprašanje višine zavarovalne vsote je vprašanje uporabe materialnega prava.
Pri dovolitvi nujne poti gre za varstvo lastninske pravice v širšem smislu in tako ni prav nobenega razloga, da zgolj eden izmed solastnikov ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za določitev nujne poti.