Tožniku je bila pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Predlog za obnovo tega postopka, da bi se v pokojninsko osnovo vštelo plačilo za nadurno delo, je bil utemeljeno zavrnjen, saj izjava direktorja tožnikovega delodajalca, da je bilo nadurno delo nepredvidljivo, nepričakovano, nujno in izjemno, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločbe glede odmere pokojnine. Tožnik bi namreč moral izkazal tudi konkretno obdobje, oziroma ure, ko je to delo opravljal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
postopek izvršitve uklonilenga zapora – osebni stečaj
Storilec od dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja, lahko razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje. To hkrati pomeni tudi, da so na strani storilca podane osebne okoliščine, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, saj storilca z njim ni mogoče prisiliti k plačilu globe, ki bi jo sicer lahko plačal, saj je glede na začeti postopek osebnega stečaja očitno, da storilec sredstev, s katerimi bi globo lahko plačal, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, nima.
prekluzija navedb – poziv na predložitev vlog – prepozna pripravljalna vloga
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo sklepati na neupoštevnost trditev in ponujenih dokazov v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 27. 12. 2011, predloženi sodišču na naroku za glavno obravnavo istega dne, takšna procesna kršitev sodišča prve stopnje pa bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe le pod predpostavko, da bi se trditvena podlaga in ponujeni dokazi, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, nanašali na relevantna dejstva za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – neveljaven pravni posel – stanje zemljiške knjige – odvzem nepremičnine v postopku arondacije – pravica do posesti –načelo dobre vere in poštenja
Neveljaven oziroma ničen pravni posel ne izključuje avtomatično dobrovernosti priposestvovalca, pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.
Stališče, da tožnik in njegovi predniki niso mogli biti v dobri veri, ker je bila v zemljiški knjigi kot lastnica vknjižena (prva) toženka, je pretirano strogo in v nasprotju z novejšo sodno prakso. V času prevlade družbenolastninskih razmerij zemljiška knjiga namreč ni imela takega pomena, kot ga ima v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
stroški postopka – novo sojenje – nagrada za narok v ponovljenem postopku – povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank
Odvetniku ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem pripada zgolj ena nagrada za narok.
Toženci niso upravičeni do povečanja zaradi zastopanja več strank v zvezi z nagrado za narok, saj se v skladu tarifno št. 1200 v primeru zastopanja več oseb poveča le nagrada za postopek ali nagrada za posel – ne pa tudi nagrada za narok, ki je v tar. št. 3212 določena posebej.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0068882
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-3, 30. ZLNDL člen 2, 5. ZNP člen 8, 9, 17. ZPP člen 214, 214/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred letom 2003 – dobra vera – pravica uporabe – uveljavitev ZLNDL – pravica uporabe – namen ZVEtL
Vknjižba lastninske pravice glede sporne nepremičnine v korist nasprotne udeleženke, izvedena na podlagi 5. člena ZLNDL, ni ovira izvedbo postopka po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Spor med udeleženci postopka o tem, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe, ne more biti spor, o katerem ne bi bilo mogoče odločiti v postopku po ZVEtL.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vožnja samokolnice po železniških tirih – padec pri odstranjevanju samokolnice zaradi prihajajočega vlaka
Delodajalec tožnika je postopal malomarno, saj je organiziral delovni proces na način, da je bila ogrožena varnost in zdravje delavcev, zato je podana njegova odgovornost za škodni dogodek.
ZPP člen 152, 153, 245, 270, 298. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodih cenilcih člen 48, 49, 50,51.
nagrada za delo strokovne institucije – izvedenina - odmera nagrade izvedencu
V primerih, ko je strokovni instituciji poverjeno delo iz področja več strok ali več področij posamezne stroke, je upravičena do nagrade za delo (študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled, izdelavo mnenja) vsakega od strokovnjakov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068876
OZ člen 543. ZPP člen 5, 8, 286.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – rok za preklic darila – materialni prekluzivni rok – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja
Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče v enem letu od dneva, ko je zvedel za razlog za preklic. Glede na to, da je enoletni subjektivni rok, določen v 543. členu OZ, prekluzivni rok materialnega prava ob vložitvi tožbe že potekel, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.