• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 26
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba Pdp 1105/2012
    31.1.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010026
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – obveščanje delodajalca
    Tožnik je v začetku novembra po telefonu klical delavko tožene stranke in ji sporočil razloge za svojo odsotnost in se nato zglasil pri toženi stranki z namenom, da dostavi potrdilo o upravičeno zadržanosti z dela za mesec oktober, pri čemer se je zglasil pri sodelavki, ki vodi evidenco prisotnosti na delu in ji povedal, da bo še naprej v bolniškem staležu, poleg tega pa je tega dne srečal še direktorjevo tajnico, kateri je prav tako povedal, da ga še ne bo na delo. Zato tožniku ni moč očitati, da je kršil določbe o obveščanju svojega delodajalca o razlogih za svojo odsotnost, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku neutemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3 alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
  • 22.
    VSK sklep PRp 13/2013
    31.1.2013
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006061
    ZP-1 člen 19.
    postopek izvršitve uklonilenga zapora – osebni stečaj
    Storilec od dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja, lahko razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje. To hkrati pomeni tudi, da so na strani storilca podane osebne okoliščine, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, saj storilca z njim ni mogoče prisiliti k plačilu globe, ki bi jo sicer lahko plačal, saj je glede na začeti postopek osebnega stečaja očitno, da storilec sredstev, s katerimi bi globo lahko plačal, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, nima.
  • 23.
    VDSS sodba Pdp 881/2012
    31.1.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010195
    ZDR člen 87, 87/1, 87/2, 87/3. ZPP člen 144.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
    Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
  • 24.
    VDSS sodba Pdp 738/2012
    31.1.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009784
    ZDR člen 72, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3. ZDR člen 18, 18/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razrešitev – direktor - zastopnik – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – poslovodna oseba – odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
    V skladu z določbo 1. odstavka 18. člena ZDR nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, njegov zastopnik, ki je določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zato lahko v imenu takšnega delodajalca, poleg zakonitega zastopnika, na podlagi njegovega pooblastila nastopa tudi pooblaščene. Uprava tožene stranke je lahko pooblastila odvetnika za strokovno pomoč pri izdelavi odpovedi.

    Tožnik je bil po pogodbi o zaposlitvi direktor tožene stranke, kar pomeni, da je bil z njo v dvojnem položaju, na eni kot uprava družbe, na drugi strani pa kot delavec v delovnem razmerju. Tožnik je imel pri toženi stranki status poslovodne osebe. Po določbi 72. člena ZDR lahko pogodbene stranke glede poslovodne osebe drugače uredita pravice obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, v kar spada tudi način prenehanja delovnega razmerja. Z drugačno ureditvijo v pogodbi o zaposlitvi lahko stranki izključita določene postopkovne zahteve v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je določeno, da v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov delodajalec ni dolžan slediti postopkovnim zahtevam iz 1. odstavka 83. člena ZDR, zato je imela tožena stranka vso podlago, da je podala tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov brez predhodnega opozorila na kršitve pogodbenih obveznosti.

    Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe je strožja kot odgovornost ostalih delavcev, kar je glede na upnikov položaj, razumljivo. To pa pomeni, da morajo pri vodenju družbe in sklepanju pogodb v njenem imenu ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V takšnem svojstvu se morajo izogibati sklepanju škodljivih poslov, ki posredno ali neposredno zmanjšujejo premoženje družbe, saj predstavlja vodenje poslov družbe, ki ni pošteno in vestno, krivdno odgovornost uprave.
  • 25.
    VDSS sodba Psp 449/2012
    31.1.2013
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS0010234
    ZDSS-1 člen 28, 28/3. ZZZPB člen 33b, 33b/1, 33b/2, 33b/7. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti člen 36, 37/1.
    denarno nadomestilo med brezposelnostjo – dolžnost obveščanja – dodatni dohodki
    Ker tožnik toženca ni obvestil o v času prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanem dodatnem dohodku, je toženec utemeljeno odločil, da mu pravica do nadomestila preneha.
  • 26.
    VSC sklep Cp 659/2012
    31.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003756
    ZPP člen 394.
    obnova postopka - obnovitveni razlog
    Pravilna uporaba materialnega prava ni obnovitveni razlog.
  • 27.
    VDSS sodba Psp 10/2013
    31.1.2013
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0010249
    ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
    zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
    Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
  • 28.
    VDSS sodba Pdp 1092/2012
    31.1.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010017
    ZDR člen 83, 83/1, 83/2. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – javni uslužbenci - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – delovna razmerja javnih uslužbencev – zagovor - rok
    Tožnik je imel za pripravo zagovora dovolj časa in ker se je zagovarjal, ne da bi predlagal preložitev tega zagovora zaradi prekratkega roka, tožniku pravica do obrambe in s tem pravica do zagovora ni bila kršena s tem, ker mu tožena stranka za pripravo na ta zagovor ni omogočila roka treh delovnih dni. Tudi sicer rok iz člena 83/2 ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
  • 29.
    VSL sodba I Cpg 163/2012
    31.1.2013
    PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0076471
    ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/6. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 15, 95, 95/1.
    prodaja lastnih deležev - pogodba o prenosu lastnih deležev - predkupna pravica pri prodaji lastnega deleža družbenikom družbe - koluzija
    Direktor prve tožene stranke je s prodajo lastnih deležev prve tožene stranke drugi toženi stranki dosegel, da je družba direktorjevega brata pridobila nadzor nad upravljanjem prve tožene stranke. S pritožbenim zatrjevanjem, da tako ravnanje terja presojo, da je tožbeni zahtevek na razveljavitev te pogodbe utemeljen, bi se pritožbeno sodišče ukvarjalo le v primeru, če bi tožniki kot preostali družbeniki prve tožene stranke hkrati postavili tudi zahtevek, naj se lastni deleži prve tožene stranke pod istimi pogoji prodajo njim. Vendar takega zahtevka niso postavili. Po določilu šestega odstavka 481. člena ZGD-1 postanejo takrat, kadar je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, imetniki poslovnega deleža skupaj.

    Koluzija je sporazumno ravnanje zastopnika in druge stranke pri pogodbi tako, da škodujeta zastopanemu. Koluzija je zato značilen primer nemoralnega ravnanja, ki lahko pripelje do ničnosti pravnega posla. V takem primeru ima zastopani upravičenja po 73. členu OZ. Aktivna legitimacija iz naslova koluzije torej pripada zastopanemu (v konkretnem primeru prvi toženi stranki), ne pa družbenikom prve tožene stranke.
  • 30.
    VDSS sodba Psp 439/2012
    31.1.2013
    SOCIALNO VARSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0010231
    ZPP člen 318. OZ člen 190.
    vrnitev štipendije – zamudna sodba
    Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
  • 31.
    VSC sklep Cp 806/2012
    31.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003754
    ZPP člen 32, 32/2-7.
    stvarna pristojnost - gospodarski spor - najemno razmerje
    Za sojenje v gospodarskih sporih, čeprav ti izvirajo iz najemnega razmerja, so pristojna okrožna sodišča.
  • 32.
    VSM sklep I Cpg 499/2012
    30.1.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0021466
    ZFPPIPP člen 11, 14, 28. ZIZ člen 257. ZOdvT tar. št. 3461.
    zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti – celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika – stroški postopka v zvezi z novim sredstvom zavarovanja
    Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno (ne)likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Pomembna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo bodoča izvršba na sredstva dolžnika in s tem plačilo upniku uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.

    Predlog, s katerim stranka predlaga zgolj novo, dodatno sredstvo zavarovanja, ne predstavlja novega predloga za izdajo predhodne odredbe, niti takšna vloga ne predstavlja druge obrazložene vloge. Poudariti je potrebno, da predlog, s katerim se, ob že podanem predlogu za izdajo predhodne odredbe, predlaga zgolj dodatno, novo sredstvo zavarovanja, predstavlja le navedbo novega sredstva zavarovanja. Sredstvo zavarovanja je le ena izmed sestavin predloga za zavarovanje. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v tarifni številki 3461 za predlog za izdajo predhodne odredbe določa enotno nagrado ne glede na število in vrsto sredstev zavarovanja, navedenih v predlogu, za predlog za zavarovanje z novim sredstvom zavarovanja pa ne določa posebne nagrade. S tem, ko je po tarifni številki 3461 predpisana ista nagrada za predlog za izdajo predhodne odredbe, ne glede na število sredstev zavarovanja, upnik, ki mu je bila takšna nagrada že priznana, ni upravičen še do kasnejše dodatne nagrade za predlog z navedbo (zgolj) novega sredstva zavarovanja.
  • 33.
    VSL sklep II Cp 246/2013
    30.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073891
    ZPP člen 152, 153, 245, 270, 298. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodih cenilcih člen 48, 49, 50,51.
    nagrada za delo strokovne institucije – izvedenina - odmera nagrade izvedencu
    V primerih, ko je strokovni instituciji poverjeno delo iz področja več strok ali več področij posamezne stroke, je upravičena do nagrade za delo (študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled, izdelavo mnenja) vsakega od strokovnjakov.
  • 34.
    VSL sklep IV Cp 9/2013
    30.1.2013
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077255
    ZPP člen 414.
    določitev preživnine - pritožbene novote v sporu o preživljanju mladoletnih otrok
    Toženec v pritožbi zatrjuje novoto, ki pa je v postopku o zakonskih sporih ter v sporih v razmerju med starši in otroki dovoljena.
  • 35.
    VSL sodba II Cp 68/2013
    30.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059896
    ZOdvT tarifna številka 1200.
    stroški postopka – novo sojenje – nagrada za narok v ponovljenem postopku – povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank
    Odvetniku ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem pripada zgolj ena nagrada za narok.

    Toženci niso upravičeni do povečanja zaradi zastopanja več strank v zvezi z nagrado za narok, saj se v skladu tarifno št. 1200 v primeru zastopanja več oseb poveča le nagrada za postopek ali nagrada za posel – ne pa tudi nagrada za narok, ki je v tar. št. 3212 določena posebej.
  • 36.
    VSL sklep I Cp 1624/2012
    30.1.2013
    STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
    VSL0068882
    ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-3, 30. ZLNDL člen 2, 5. ZNP člen 8, 9, 17. ZPP člen 214, 214/2.
    postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred letom 2003 – dobra vera – pravica uporabe – uveljavitev ZLNDL – pravica uporabe – namen ZVEtL
    Vknjižba lastninske pravice glede sporne nepremičnine v korist nasprotne udeleženke, izvedena na podlagi 5. člena ZLNDL, ni ovira izvedbo postopka po ZVEtL.

    Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.

    Spor med udeleženci postopka o tem, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe, ne more biti spor, o katerem ne bi bilo mogoče odločiti v postopku po ZVEtL.
  • 37.
    VSL sodba I Cpg 744/2012
    30.1.2013
    STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0076466
    SPZ člen 118, 118/4.
    upravljanje poslovnih stavb - pooblastila upravnika – posel rednega upravljanja
    Ker ZPSPP določb o upravljanju poslovnih stavb ne vsebuje, so glede upravljanja poslovnih stavb uporabne določbe SPZ in OZ. Upravnik, ki ne zatrjuje, da bi mu etažni lastniki s pogodbo o upravljanju podelili več pooblastil, kot jih določa 4. odstavek 118. čl. SPZ, je svoje dolžnosti dolžan opravljati v mejah pooblastil, ki mu jih daje zakon.

    Tožnik ni izvedel del rednega vzdrževanja in obratovanja skupnih delov, za izvedbo katerih ne potrebuje pooblastila oz. naročila etažnih lastnikov, ampak dela, za katera bi naročilo oz. pooblastilo etažnih lastnikov potreboval. Do regresiranja stroškov, ki jih je z izvedbo del imel, zato ni upravičen. Ali je tožnik izvedel posel rednega upravljanja ali posel, ki presega redno upravljanje, ni pravno pomembno, ker za posel sploh ni bil pooblaščen in se ne zastavlja vprašanje, ali je imel za izvedbo posla pooblastilo zadostnega števila etažnih lastnikov.
  • 38.
    VSL sodba II Cp 2066/2012
    30.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0068890
    OZ člen 171, 179.
    povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
    Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
  • 39.
    VSL sodba II Cp 2266/2012
    30.1.2013
    STVARNO PRAVO
    VSL0073897
    SPZ člen 43, 43/2.
    pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobra vera – neveljaven pravni posel – stanje zemljiške knjige – odvzem nepremičnine v postopku arondacije – pravica do posesti –načelo dobre vere in poštenja
    Neveljaven oziroma ničen pravni posel ne izključuje avtomatično dobrovernosti priposestvovalca, pod pogojem, da je priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice.

    Stališče, da tožnik in njegovi predniki niso mogli biti v dobri veri, ker je bila v zemljiški knjigi kot lastnica vknjižena (prva) toženka, je pretirano strogo in v nasprotju z novejšo sodno prakso. V času prevlade družbenolastninskih razmerij zemljiška knjiga namreč ni imela takega pomena, kot ga ima v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
  • 40.
    VSL sklep I Cp 141/2013
    30.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077214
    ZPP člen 199, 200, 200/1.
    stranska intervencija - intervencija zaradi kapitalske povezanosti intervenienta s stranko – ustanoviteljica javnega podjetja
    Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank; sam ekonomski interes ne zadostuje. Možnost nadzora nad tožečo stranko, ki izvaja gospodarsko javno službo, ima njena ustanoviteljica zaradi statusne povezave in po posebnih predpisih zaradi specifične dejavnosti tožeče stranke, pravnega interesa za sodelovanje v pravdnem postopku pa ustanoviteljica tožeče stranke nima.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 26
  • >
  • >>