ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 261, 261/1, 263, 263/4.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici pravica do pokojnine že pravnomočno priznana in odmerjena, je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki delnic za notranji odkup, utemeljeno zavrgel.
eventualni pobotni ugovor - podjemna pogodba - pogodba o delu - obligacija rezultata - predmet obveznosti podjemnika - ugovor manj del – ugovor neizpolnitve
Samo za primer, da se ugotovi, da tožbena terjatev obstaja, čemur sicer (primarno) nasprotuje, je tožena stranka pripravljena za zavrnitev tožbenega zahtevka žrtvovati svojo pobotno terjatev. Pri tem ni potrebno, da tožena stranka svoj podani pobotni ugovor izrecno poimenuje kot eventualni. Zadostuje, da eventualnost pobota izhaja iz drugih njenih navedb.
Da bi tožeča stranka kot podjemnik dosegla/dokončala posel, h kateremu se je zavezala, in s tem uresničila končni interes tožene stranke kot naročnika, mora opraviti različna dela (v pomenu delovanj, aktivnosti). Vendar ta dela, ki jih opravi podjemnik, da bi opravil končni rezultat, ki se ga je s pogodbo zavezal doseči, sama po sebi niso vsebina (predmet) njegove obveznosti.
Tožena stranka s svojim ugovorom neizpolnitve določenih nalog po pogodbi ne more uspeti, v kolikor ob tem ne poda tudi trditev, da zaradi neoprave teh nalog ni uresničila svojega interesa iz pogodbe oziroma drugače, da so bile naloge bistvenega pomena za opravo posla in je delo tožeče stranke zaradi neoprave teh del brez vrednosti oziroma pomena.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/4-2, 233, 233/1, 244.
administrativni bolniški stalež – delovno mesto
Pri odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža je potrebno ugotovljeno zdravstveno stanje (bolečine, ki so tožnico ovirale pri hoji) aplicirati na delo, ki ga zavarovanec opravlja (delo računovodkinje). Ker gre za dela, ki se v pretežni meri opravljajo sede, hoje je le minimalno, bolniški stalež pri tožnici ni utemeljen. Ker pa odločitev imenovanega zdravnika, da je tožnica od 2. 6. 2011 dalje zmožna za delo, velja le za naprej, to je od njene vročitve tožnici (14. 6. 2011), je tožnica kljub temu začasno nezmožna za delo od 3. 6. 2011 do 14. 6. 2011.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je v začetku novembra po telefonu klical delavko tožene stranke in ji sporočil razloge za svojo odsotnost in se nato zglasil pri toženi stranki z namenom, da dostavi potrdilo o upravičeno zadržanosti z dela za mesec oktober, pri čemer se je zglasil pri sodelavki, ki vodi evidenco prisotnosti na delu in ji povedal, da bo še naprej v bolniškem staležu, poleg tega pa je tega dne srečal še direktorjevo tajnico, kateri je prav tako povedal, da ga še ne bo na delo. Zato tožniku ni moč očitati, da je kršil določbe o obveščanju svojega delodajalca o razlogih za svojo odsotnost, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku neutemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3 alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
Dejstva, da tožena stranka ni prostovoljno izvršila svojih obveznosti, ki so ji bile naložene s pravnomočnima sodbama, da je tožnik z izvršitvijo teh sodb uspel šele v izvršilnem postopku in da je bilo z eno od teh pravnomočnih sodb ugotovljeno nezakonito prenehanje delovno razmerje tožnika pri toženi stranki, še ne pomenijo avtomatično, da je s tem ravnanje tožene stranke potrebno opredeliti kot protipravno oziroma nedopustno, v smislu enega od elementov za njeno odškodninsko odgovornost.
Večletno trajanje spora oziroma dalj časa trajajoč izvršilni postopek (kateremu so botrovala tudi pravna sredstva, ki jih je tožena stranka v teh postopkih vlagala), ne nudi podlage za ugotovitev protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja tožene stranke, kot podlage za njeno odškodninsko odgovornost, ob tem, da ni bilo ugotovljeno, da bi bilo trajanje teh postopkov oziroma vlaganje pravnih sredstev s strani tožene stranke posledica zlorabe procesnih pravic tožene stranke. Ker tožnik ni dokazal, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke, je preostali del njegovega tožbenega zahtevka za izplačilo odškodnine iz naslova vtoževanega strahu, neutemeljen.
ZDSS-1 člen 28, 28/3. ZZZPB člen 33b, 33b/1, 33b/2, 33b/7. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti člen 36, 37/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – dolžnost obveščanja – dodatni dohodki
Ker tožnik toženca ni obvestil o v času prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanem dodatnem dohodku, je toženec utemeljeno odločil, da mu pravica do nadomestila preneha.
ZDR člen 72, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3. ZDR člen 18, 18/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razrešitev – direktor - zastopnik – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – poslovodna oseba – odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
V skladu z določbo 1. odstavka 18. člena ZDR nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, njegov zastopnik, ki je določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zato lahko v imenu takšnega delodajalca, poleg zakonitega zastopnika, na podlagi njegovega pooblastila nastopa tudi pooblaščene. Uprava tožene stranke je lahko pooblastila odvetnika za strokovno pomoč pri izdelavi odpovedi.
Tožnik je bil po pogodbi o zaposlitvi direktor tožene stranke, kar pomeni, da je bil z njo v dvojnem položaju, na eni kot uprava družbe, na drugi strani pa kot delavec v delovnem razmerju. Tožnik je imel pri toženi stranki status poslovodne osebe. Po določbi 72. člena ZDR lahko pogodbene stranke glede poslovodne osebe drugače uredita pravice obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, v kar spada tudi način prenehanja delovnega razmerja. Z drugačno ureditvijo v pogodbi o zaposlitvi lahko stranki izključita določene postopkovne zahteve v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je določeno, da v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov delodajalec ni dolžan slediti postopkovnim zahtevam iz 1. odstavka 83. člena ZDR, zato je imela tožena stranka vso podlago, da je podala tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov brez predhodnega opozorila na kršitve pogodbenih obveznosti.
Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe je strožja kot odgovornost ostalih delavcev, kar je glede na upnikov položaj, razumljivo. To pa pomeni, da morajo pri vodenju družbe in sklepanju pogodb v njenem imenu ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V takšnem svojstvu se morajo izogibati sklepanju škodljivih poslov, ki posredno ali neposredno zmanjšujejo premoženje družbe, saj predstavlja vodenje poslov družbe, ki ni pošteno in vestno, krivdno odgovornost uprave.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 24. ZPIZ-1 člen 67, 156, 156/5, 157.
invalidska pokojnina – tujec
Pri tožniku je podana I. kategorija invalidnosti, ker je popolnoma nezmožen za delo. Pravica do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja mu gre največ od nastanka I. kategorije invalidnosti (leta 2009), in ne že od leta 2004, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnika je pravilno opravila in tožnika uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.
ZFPPIPP člen 11, 14, 28. ZIZ člen 257. ZOdvT tar. št. 3461.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti – celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika – stroški postopka v zvezi z novim sredstvom zavarovanja
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno (ne)likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Pomembna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo bodoča izvršba na sredstva dolžnika in s tem plačilo upniku uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
Predlog, s katerim stranka predlaga zgolj novo, dodatno sredstvo zavarovanja, ne predstavlja novega predloga za izdajo predhodne odredbe, niti takšna vloga ne predstavlja druge obrazložene vloge. Poudariti je potrebno, da predlog, s katerim se, ob že podanem predlogu za izdajo predhodne odredbe, predlaga zgolj dodatno, novo sredstvo zavarovanja, predstavlja le navedbo novega sredstva zavarovanja. Sredstvo zavarovanja je le ena izmed sestavin predloga za zavarovanje. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v tarifni številki 3461 za predlog za izdajo predhodne odredbe določa enotno nagrado ne glede na število in vrsto sredstev zavarovanja, navedenih v predlogu, za predlog za zavarovanje z novim sredstvom zavarovanja pa ne določa posebne nagrade. S tem, ko je po tarifni številki 3461 predpisana ista nagrada za predlog za izdajo predhodne odredbe, ne glede na število sredstev zavarovanja, upnik, ki mu je bila takšna nagrada že priznana, ni upravičen še do kasnejše dodatne nagrade za predlog z navedbo (zgolj) novega sredstva zavarovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068889
ZOZP člen 7. ZPP člen 14, 244, 244/1. ZVCP člen 49, 49/2, 130, 130/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka - izvedenec cestnoprometne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Prvo sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati izvedenskih mnenj, ki sta bili izdelani v kazenskem postopku, saj je navedenima mnenjema tožeča stranka ves čas nasprotovala in predlagala postavitev novega izvedenca. V pravdnem postopku izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče.
Toženec ne bo dolžan povrniti dela izplačane odškodnine, če bo dokazal, da je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka, zaradi katerega toženčeva vinjenost ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
nadomestilo za nemožnost uporabe premoženja -- vmesna sodba – obdobje za izračun koristi - pomanjkljiv izrek sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Prvotožena stranka kot delodajalec in zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost v sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, nista enotna sospornika v smislu določil 196. člena ZPP, ampak zanju velja določilo 195. člena ZPP, po katerem je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve pa ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Tako delavec lahko uveljavlja odškodnino zaradi nesreče pri delu zoper svojega delodajalca, lahko samo zoper zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano svojo odgovornost, lahko pa vloži tožbo tudi zoper obe stranki.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.