Tožniku je bila pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Predlog za obnovo tega postopka, da bi se v pokojninsko osnovo vštelo plačilo za nadurno delo, je bil utemeljeno zavrnjen, saj izjava direktorja tožnikovega delodajalca, da je bilo nadurno delo nepredvidljivo, nepričakovano, nujno in izjemno, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločbe glede odmere pokojnine. Tožnik bi namreč moral izkazal tudi konkretno obdobje, oziroma ure, ko je to delo opravljal.
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti, ki je eno od temeljnih načel pravdnega postopka, saj bi moral tožnik v primeru, v kolikor sodišče spremembe ne bi odobrilo, vložiti novo tožbo, namesto da bi se mu na podlagi že zbranega procesnega gradiva omogočila dokončna rešitev spora.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je v začetku novembra po telefonu klical delavko tožene stranke in ji sporočil razloge za svojo odsotnost in se nato zglasil pri toženi stranki z namenom, da dostavi potrdilo o upravičeno zadržanosti z dela za mesec oktober, pri čemer se je zglasil pri sodelavki, ki vodi evidenco prisotnosti na delu in ji povedal, da bo še naprej v bolniškem staležu, poleg tega pa je tega dne srečal še direktorjevo tajnico, kateri je prav tako povedal, da ga še ne bo na delo. Zato tožniku ni moč očitati, da je kršil določbe o obveščanju svojega delodajalca o razlogih za svojo odsotnost, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku neutemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3 alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
eventualni pobotni ugovor - podjemna pogodba - pogodba o delu - obligacija rezultata - predmet obveznosti podjemnika - ugovor manj del – ugovor neizpolnitve
Samo za primer, da se ugotovi, da tožbena terjatev obstaja, čemur sicer (primarno) nasprotuje, je tožena stranka pripravljena za zavrnitev tožbenega zahtevka žrtvovati svojo pobotno terjatev. Pri tem ni potrebno, da tožena stranka svoj podani pobotni ugovor izrecno poimenuje kot eventualni. Zadostuje, da eventualnost pobota izhaja iz drugih njenih navedb.
Da bi tožeča stranka kot podjemnik dosegla/dokončala posel, h kateremu se je zavezala, in s tem uresničila končni interes tožene stranke kot naročnika, mora opraviti različna dela (v pomenu delovanj, aktivnosti). Vendar ta dela, ki jih opravi podjemnik, da bi opravil končni rezultat, ki se ga je s pogodbo zavezal doseči, sama po sebi niso vsebina (predmet) njegove obveznosti.
Tožena stranka s svojim ugovorom neizpolnitve določenih nalog po pogodbi ne more uspeti, v kolikor ob tem ne poda tudi trditev, da zaradi neoprave teh nalog ni uresničila svojega interesa iz pogodbe oziroma drugače, da so bile naloge bistvenega pomena za opravo posla in je delo tožeče stranke zaradi neoprave teh del brez vrednosti oziroma pomena.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/4-2, 233, 233/1, 244.
administrativni bolniški stalež – delovno mesto
Pri odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža je potrebno ugotovljeno zdravstveno stanje (bolečine, ki so tožnico ovirale pri hoji) aplicirati na delo, ki ga zavarovanec opravlja (delo računovodkinje). Ker gre za dela, ki se v pretežni meri opravljajo sede, hoje je le minimalno, bolniški stalež pri tožnici ni utemeljen. Ker pa odločitev imenovanega zdravnika, da je tožnica od 2. 6. 2011 dalje zmožna za delo, velja le za naprej, to je od njene vročitve tožnici (14. 6. 2011), je tožnica kljub temu začasno nezmožna za delo od 3. 6. 2011 do 14. 6. 2011.
Dejstva, da tožena stranka ni prostovoljno izvršila svojih obveznosti, ki so ji bile naložene s pravnomočnima sodbama, da je tožnik z izvršitvijo teh sodb uspel šele v izvršilnem postopku in da je bilo z eno od teh pravnomočnih sodb ugotovljeno nezakonito prenehanje delovno razmerje tožnika pri toženi stranki, še ne pomenijo avtomatično, da je s tem ravnanje tožene stranke potrebno opredeliti kot protipravno oziroma nedopustno, v smislu enega od elementov za njeno odškodninsko odgovornost.
Večletno trajanje spora oziroma dalj časa trajajoč izvršilni postopek (kateremu so botrovala tudi pravna sredstva, ki jih je tožena stranka v teh postopkih vlagala), ne nudi podlage za ugotovitev protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja tožene stranke, kot podlage za njeno odškodninsko odgovornost, ob tem, da ni bilo ugotovljeno, da bi bilo trajanje teh postopkov oziroma vlaganje pravnih sredstev s strani tožene stranke posledica zlorabe procesnih pravic tožene stranke. Ker tožnik ni dokazal, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke, je preostali del njegovega tožbenega zahtevka za izplačilo odškodnine iz naslova vtoževanega strahu, neutemeljen.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 25, 25/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pogodbena kazen
Iz prvega odstavka 25. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije izhaja, da pripada delavcu v primeru nezakonite odpovedi, ugotovljene s pravnomočno odločbo, poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pogodbena kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pogoj za izplačilo je pravnomočna odločba o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je delovno sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in jo razveljavilo. Citirana sodba je postala pravnomočna, zato je tožnica upravičena do vtoževane pogodbene kazni.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
Ker ZPSPP določb o upravljanju poslovnih stavb ne vsebuje, so glede upravljanja poslovnih stavb uporabne določbe SPZ in OZ. Upravnik, ki ne zatrjuje, da bi mu etažni lastniki s pogodbo o upravljanju podelili več pooblastil, kot jih določa 4. odstavek 118. čl. SPZ, je svoje dolžnosti dolžan opravljati v mejah pooblastil, ki mu jih daje zakon.
Tožnik ni izvedel del rednega vzdrževanja in obratovanja skupnih delov, za izvedbo katerih ne potrebuje pooblastila oz. naročila etažnih lastnikov, ampak dela, za katera bi naročilo oz. pooblastilo etažnih lastnikov potreboval. Do regresiranja stroškov, ki jih je z izvedbo del imel, zato ni upravičen. Ali je tožnik izvedel posel rednega upravljanja ali posel, ki presega redno upravljanje, ni pravno pomembno, ker za posel sploh ni bil pooblaščen in se ne zastavlja vprašanje, ali je imel za izvedbo posla pooblastilo zadostnega števila etažnih lastnikov.
protipravnost sodnikovega ravnanja – odškodninska odgovornost države – zmotno materialnopravno stališče sodišča – ugovor aktivne legitimacije – izrecna opredelitev do ugovora
Zgolj dejstvo zmotnega materialnopravnega stališča sodišča še ne utemeljuje obstoja protipravnega ravnanja sodnika in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti države za njegovo ravnanje. Namen instančnega sojenja je namreč ravno, da se še pred pravnomočnostjo odločbe ponovno preizkusi sprejete odločitve, z namenom odprave morebitne napake pred nižjimi sodišči. V obravnavani zadevi je bila zmotna uporaba materialnega prava sanirana z razveljavitvijo sodbe s strani pritožbenega sodišča z namenom, da se odpravijo pomanjkljivosti v zvezi z vprašanjem obstoja aktivne legitimacije.
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3.
odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave - učinki potrjene prisilne poravnave
Po materialnem pravu je dokazno breme o tem, da je obveznost poravnana, na strani dolžnika, torej toženke.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da izrek izpodbijane sodbe ni v celoti pravilen oz. skladen z določbo 217. člena ZFPPIPP. Po citirani določbi sodišče, ki po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave v postopku, ki teče proti insolventnemu dolžniku, odloča o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava in ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave, ter presodi, da terjatev obstaja, z odločbo: 1. ugotovi obstoj celotnega zneska terjatve ob začetku postopka prisilne poravnave in2. insolventnemu dolžniku naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja – poslovni delež v družbi – odgovornost zakonca za dolg družbe
Družba ne more biti skupno premoženje zakoncev. Zakonca pa imata lahko v družbi poslovni delež, ki pa daje premoženjske in upravljalske pravice in je lahko skupno premoženje. Ker je v tem primeru dolg do tožeče stranke nastal v zvezi z družbo, ki ne more biti del skupnega premoženja, toženka za dolg družbe, na podlagi določil ZZZDR o skupnem premoženju in odgovornosti za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem, ne odgovarja.
odškodnina v obliki denarne rente – kapitalizirana renta – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – izhodiščni datum – zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zavarovalno vsoto, ki je veljala v času škodnega dogodka z dne 18.11.1994, v višini 12.000.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi varstva oškodovancev pravilno valoriziralo to vsoto od dne 14. 6. 1994 na čas sojenja. S tem je nedvomno zadoščeno v sodni praksi oblikovanemu stališču, da se za valorizacijo zavarovalne vsote vzame kot izhodiščni datum dan uveljavitve odloka (in ne dan škodnega dogodka).
Vprašanje višine zavarovalne vsote je vprašanje uporabe materialnega prava.