pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 28, 28/3. ZZZPB člen 33b, 33b/1, 33b/2, 33b/7. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti člen 36, 37/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – dolžnost obveščanja – dodatni dohodki
Ker tožnik toženca ni obvestil o v času prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanem dodatnem dohodku, je toženec utemeljeno odločil, da mu pravica do nadomestila preneha.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
prekluzija navedb – poziv na predložitev vlog – prepozna pripravljalna vloga
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo sklepati na neupoštevnost trditev in ponujenih dokazov v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 27. 12. 2011, predloženi sodišču na naroku za glavno obravnavo istega dne, takšna procesna kršitev sodišča prve stopnje pa bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe le pod predpostavko, da bi se trditvena podlaga in ponujeni dokazi, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, nanašali na relevantna dejstva za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
Dejstva, da tožena stranka ni prostovoljno izvršila svojih obveznosti, ki so ji bile naložene s pravnomočnima sodbama, da je tožnik z izvršitvijo teh sodb uspel šele v izvršilnem postopku in da je bilo z eno od teh pravnomočnih sodb ugotovljeno nezakonito prenehanje delovno razmerje tožnika pri toženi stranki, še ne pomenijo avtomatično, da je s tem ravnanje tožene stranke potrebno opredeliti kot protipravno oziroma nedopustno, v smislu enega od elementov za njeno odškodninsko odgovornost.
Večletno trajanje spora oziroma dalj časa trajajoč izvršilni postopek (kateremu so botrovala tudi pravna sredstva, ki jih je tožena stranka v teh postopkih vlagala), ne nudi podlage za ugotovitev protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja tožene stranke, kot podlage za njeno odškodninsko odgovornost, ob tem, da ni bilo ugotovljeno, da bi bilo trajanje teh postopkov oziroma vlaganje pravnih sredstev s strani tožene stranke posledica zlorabe procesnih pravic tožene stranke. Ker tožnik ni dokazal, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke, je preostali del njegovega tožbenega zahtevka za izplačilo odškodnine iz naslova vtoževanega strahu, neutemeljen.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – javni uslužbenci - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – delovna razmerja javnih uslužbencev – zagovor - rok
Tožnik je imel za pripravo zagovora dovolj časa in ker se je zagovarjal, ne da bi predlagal preložitev tega zagovora zaradi prekratkega roka, tožniku pravica do obrambe in s tem pravica do zagovora ni bila kršena s tem, ker mu tožena stranka za pripravo na ta zagovor ni omogočila roka treh delovnih dni. Tudi sicer rok iz člena 83/2 ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnikova delovna zmožnost ni izgubljena, saj je še zmožen za delo na drugem delovnem mestu, ker bo opravljal delo z ročnim premeščanjem bremen do 8 kg, z omejitvijo del na višini, nad globino, na lestvi, z možnostjo, da se med delom občasno usede ter z odročitvijo ter predročitvijo v levi rami do 70 stopinj, s polnim delovnim časom. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – nosilec kmetijske dejavnosti – subjektivni kriterij – pravočasnost izreka o nepristojnosti
Okrožno sodišče se lahko izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe. Z dopolnitvijo tožbe in vročitvijo le-te toženi stranki pa je bil predhodni preizkus tožbe končan. Ker je okrožno sodišče v predmetni zadevi prepozno sklepalo o svoji nepristojnosti, ostane za sojenje v zadevi pristojno.
stečajni postopek - fizična oseba - samostojni podjetnik - vročanje - klavzula pravnomočnosti
Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.
Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068876
OZ člen 543. ZPP člen 5, 8, 286.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – rok za preklic darila – materialni prekluzivni rok – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja
Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče v enem letu od dneva, ko je zvedel za razlog za preklic. Glede na to, da je enoletni subjektivni rok, določen v 543. členu OZ, prekluzivni rok materialnega prava ob vložitvi tožbe že potekel, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.
stroški postopka – novo sojenje – nagrada za narok v ponovljenem postopku – povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank
Odvetniku ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem pripada zgolj ena nagrada za narok.
Toženci niso upravičeni do povečanja zaradi zastopanja več strank v zvezi z nagrado za narok, saj se v skladu tarifno št. 1200 v primeru zastopanja več oseb poveča le nagrada za postopek ali nagrada za posel – ne pa tudi nagrada za narok, ki je v tar. št. 3212 določena posebej.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0068882
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-3, 30. ZLNDL člen 2, 5. ZNP člen 8, 9, 17. ZPP člen 214, 214/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred letom 2003 – dobra vera – pravica uporabe – uveljavitev ZLNDL – pravica uporabe – namen ZVEtL
Vknjižba lastninske pravice glede sporne nepremičnine v korist nasprotne udeleženke, izvedena na podlagi 5. člena ZLNDL, ni ovira izvedbo postopka po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Spor med udeleženci postopka o tem, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe, ne more biti spor, o katerem ne bi bilo mogoče odločiti v postopku po ZVEtL.
Pri dovolitvi nujne poti gre za varstvo lastninske pravice v širšem smislu in tako ni prav nobenega razloga, da zgolj eden izmed solastnikov ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za določitev nujne poti.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vožnja samokolnice po železniških tirih – padec pri odstranjevanju samokolnice zaradi prihajajočega vlaka
Delodajalec tožnika je postopal malomarno, saj je organiziral delovni proces na način, da je bila ogrožena varnost in zdravje delavcev, zato je podana njegova odgovornost za škodni dogodek.