prekluzija navedb – poziv na predložitev vlog – prepozna pripravljalna vloga
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo sklepati na neupoštevnost trditev in ponujenih dokazov v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 27. 12. 2011, predloženi sodišču na naroku za glavno obravnavo istega dne, takšna procesna kršitev sodišča prve stopnje pa bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe le pod predpostavko, da bi se trditvena podlaga in ponujeni dokazi, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, nanašali na relevantna dejstva za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
disciplinski postopek – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik ni izpolnjeval pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot vodja premika samovoljno odredil premikalno vožnjo premikalne lokomotive na zasedeni tir, za kar ni imel dovoljenja prometnika, nato pa je v povratni vožnji iste lokomotive dovolil prevoz nevarnih snovi. Zato je bila disciplinska sankcija upravičena in zakonita.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – javni uslužbenci - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – delovna razmerja javnih uslužbencev – zagovor - rok
Tožnik je imel za pripravo zagovora dovolj časa in ker se je zagovarjal, ne da bi predlagal preložitev tega zagovora zaradi prekratkega roka, tožniku pravica do obrambe in s tem pravica do zagovora ni bila kršena s tem, ker mu tožena stranka za pripravo na ta zagovor ni omogočila roka treh delovnih dni. Tudi sicer rok iz člena 83/2 ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 72, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3. ZDR člen 18, 18/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razrešitev – direktor - zastopnik – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – poslovodna oseba – odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
V skladu z določbo 1. odstavka 18. člena ZDR nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, njegov zastopnik, ki je določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zato lahko v imenu takšnega delodajalca, poleg zakonitega zastopnika, na podlagi njegovega pooblastila nastopa tudi pooblaščene. Uprava tožene stranke je lahko pooblastila odvetnika za strokovno pomoč pri izdelavi odpovedi.
Tožnik je bil po pogodbi o zaposlitvi direktor tožene stranke, kar pomeni, da je bil z njo v dvojnem položaju, na eni kot uprava družbe, na drugi strani pa kot delavec v delovnem razmerju. Tožnik je imel pri toženi stranki status poslovodne osebe. Po določbi 72. člena ZDR lahko pogodbene stranke glede poslovodne osebe drugače uredita pravice obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, v kar spada tudi način prenehanja delovnega razmerja. Z drugačno ureditvijo v pogodbi o zaposlitvi lahko stranki izključita določene postopkovne zahteve v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je določeno, da v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov delodajalec ni dolžan slediti postopkovnim zahtevam iz 1. odstavka 83. člena ZDR, zato je imela tožena stranka vso podlago, da je podala tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov brez predhodnega opozorila na kršitve pogodbenih obveznosti.
Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe je strožja kot odgovornost ostalih delavcev, kar je glede na upnikov položaj, razumljivo. To pa pomeni, da morajo pri vodenju družbe in sklepanju pogodb v njenem imenu ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V takšnem svojstvu se morajo izogibati sklepanju škodljivih poslov, ki posredno ali neposredno zmanjšujejo premoženje družbe, saj predstavlja vodenje poslov družbe, ki ni pošteno in vestno, krivdno odgovornost uprave.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 24. ZPIZ-1 člen 67, 156, 156/5, 157.
invalidska pokojnina – tujec
Pri tožniku je podana I. kategorija invalidnosti, ker je popolnoma nezmožen za delo. Pravica do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja mu gre največ od nastanka I. kategorije invalidnosti (leta 2009), in ne že od leta 2004, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
stroški postopka – novo sojenje – nagrada za narok v ponovljenem postopku – povečanje nagrade za narok zaradi zastopanja več strank
Odvetniku ne glede na morebitno razveljavitev prvotne sodbe in ponovno sojenje pred prvostopenjskim sodiščem pripada zgolj ena nagrada za narok.
Toženci niso upravičeni do povečanja zaradi zastopanja več strank v zvezi z nagrado za narok, saj se v skladu tarifno št. 1200 v primeru zastopanja več oseb poveča le nagrada za postopek ali nagrada za posel – ne pa tudi nagrada za narok, ki je v tar. št. 3212 določena posebej.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0068882
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 7/4-3, 30. ZLNDL člen 2, 5. ZNP člen 8, 9, 17. ZPP člen 214, 214/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred letom 2003 – dobra vera – pravica uporabe – uveljavitev ZLNDL – pravica uporabe – namen ZVEtL
Vknjižba lastninske pravice glede sporne nepremičnine v korist nasprotne udeleženke, izvedena na podlagi 5. člena ZLNDL, ni ovira izvedbo postopka po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Spor med udeleženci postopka o tem, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL imel pravico uporabe, ne more biti spor, o katerem ne bi bilo mogoče odločiti v postopku po ZVEtL.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 25, 25/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pogodbena kazen
Iz prvega odstavka 25. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije izhaja, da pripada delavcu v primeru nezakonite odpovedi, ugotovljene s pravnomočno odločbo, poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pogodbena kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pogoj za izplačilo je pravnomočna odločba o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je delovno sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in jo razveljavilo. Citirana sodba je postala pravnomočna, zato je tožnica upravičena do vtoževane pogodbene kazni.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnika je pravilno opravila in tožnika uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
ZPP člen 152, 153, 245, 270, 298. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodih cenilcih člen 48, 49, 50,51.
nagrada za delo strokovne institucije – izvedenina - odmera nagrade izvedencu
V primerih, ko je strokovni instituciji poverjeno delo iz področja več strok ali več področij posamezne stroke, je upravičena do nagrade za delo (študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled, izdelavo mnenja) vsakega od strokovnjakov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074524
ZFPPIPP člen 34, 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/3, 272/3-1, 275, 275/1, 278, 278/1, 278/2. ZPP člen 319, 319/1, 313, 313/2, 313/3. OZ člen 378.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – objektivni pogoj izpodbojnosti – asignacija – vračilo prejete izpolnitve – zamudne obresti od glavnice – pravnomočnost sodbe o razveljavitvi pravnih učinkov pravnega dejanja – rok izpolnitve
Toženčeva obveznost vračila prejete izpolnitve svoje terjatve, je pravna posledica uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju, ki nastane, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja.
Rok za vrnitev prejete izpodbite izpolnitve terjatve je enak roku, v katerem je postala pravnomočna sodba, s katero je sodišče razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja. Sodba, ki se izpodbija s pritožbo, je pravnomočna na dan seje pritožbenega senata; smiselno določbi 3. odstavka 313. člena ZPP za to situacijo pa je rok izpolnitve dan, ko se stranki, ki je dolžna opraviti izpolnitev, vroči prepis pravnomočne sodbe.
Šele, če bi upnik neuspešno uporabil vse zakonske možnosti za pridobitev podatkov, potrebnih za uspešno izvršbo in če bi dokazal, da je potem prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov glede obstoja premoženja dolžnika, bi bil upravičen do povrnitve stroškov detektiva.