postopek izvršitve uklonilenga zapora – osebni stečaj
Storilec od dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja, lahko razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje. To hkrati pomeni tudi, da so na strani storilca podane osebne okoliščine, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, saj storilca z njim ni mogoče prisiliti k plačilu globe, ki bi jo sicer lahko plačal, saj je glede na začeti postopek osebnega stečaja očitno, da storilec sredstev, s katerimi bi globo lahko plačal, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, nima.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
eventualni pobotni ugovor - podjemna pogodba - pogodba o delu - obligacija rezultata - predmet obveznosti podjemnika - ugovor manj del – ugovor neizpolnitve
Samo za primer, da se ugotovi, da tožbena terjatev obstaja, čemur sicer (primarno) nasprotuje, je tožena stranka pripravljena za zavrnitev tožbenega zahtevka žrtvovati svojo pobotno terjatev. Pri tem ni potrebno, da tožena stranka svoj podani pobotni ugovor izrecno poimenuje kot eventualni. Zadostuje, da eventualnost pobota izhaja iz drugih njenih navedb.
Da bi tožeča stranka kot podjemnik dosegla/dokončala posel, h kateremu se je zavezala, in s tem uresničila končni interes tožene stranke kot naročnika, mora opraviti različna dela (v pomenu delovanj, aktivnosti). Vendar ta dela, ki jih opravi podjemnik, da bi opravil končni rezultat, ki se ga je s pogodbo zavezal doseči, sama po sebi niso vsebina (predmet) njegove obveznosti.
Tožena stranka s svojim ugovorom neizpolnitve določenih nalog po pogodbi ne more uspeti, v kolikor ob tem ne poda tudi trditev, da zaradi neoprave teh nalog ni uresničila svojega interesa iz pogodbe oziroma drugače, da so bile naloge bistvenega pomena za opravo posla in je delo tožeče stranke zaradi neoprave teh del brez vrednosti oziroma pomena.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
prekluzija navedb – poziv na predložitev vlog – prepozna pripravljalna vloga
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo sklepati na neupoštevnost trditev in ponujenih dokazov v pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 27. 12. 2011, predloženi sodišču na naroku za glavno obravnavo istega dne, takšna procesna kršitev sodišča prve stopnje pa bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe le pod predpostavko, da bi se trditvena podlaga in ponujeni dokazi, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, nanašali na relevantna dejstva za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tožnikova delovna zmožnost ni izgubljena, saj je še zmožen za delo na drugem delovnem mestu, ker bo opravljal delo z ročnim premeščanjem bremen do 8 kg, z omejitvijo del na višini, nad globino, na lestvi, z možnostjo, da se med delom občasno usede ter z odročitvijo ter predročitvijo v levi rami do 70 stopinj, s polnim delovnim časom. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vožnja samokolnice po železniških tirih – padec pri odstranjevanju samokolnice zaradi prihajajočega vlaka
Delodajalec tožnika je postopal malomarno, saj je organiziral delovni proces na način, da je bila ogrožena varnost in zdravje delavcev, zato je podana njegova odgovornost za škodni dogodek.
stranska intervencija - intervencija zaradi kapitalske povezanosti intervenienta s stranko – ustanoviteljica javnega podjetja
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank; sam ekonomski interes ne zadostuje. Možnost nadzora nad tožečo stranko, ki izvaja gospodarsko javno službo, ima njena ustanoviteljica zaradi statusne povezave in po posebnih predpisih zaradi specifične dejavnosti tožeče stranke, pravnega interesa za sodelovanje v pravdnem postopku pa ustanoviteljica tožeče stranke nima.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059898
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo – male avtorske pravice
Razpravno načelo sicer nalaga sodišču, da upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, vendar je brez pomena, katera od strank je neko dejstvo navedla. Kljub temu, da tožena stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe o plačilu vtoževanega zneska, to posledično ne pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke ter obvestila o zapadlih obveznostih, iz katerega izhaja, da je bila terjatev delno poravnana.
ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077237
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 140, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – volenti non fit iniuria - neupravičena obogatitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno - ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
Ni že vsako dejanje, ki je prepovedano z zakonom, takšno, da privolitev vanj ne more izključiti njegove protipravnosti
ZPP člen 152, 153, 245, 270, 298. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodih cenilcih člen 48, 49, 50,51.
nagrada za delo strokovne institucije – izvedenina - odmera nagrade izvedencu
V primerih, ko je strokovni instituciji poverjeno delo iz področja več strok ali več področij posamezne stroke, je upravičena do nagrade za delo (študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled, izdelavo mnenja) vsakega od strokovnjakov.
Če naj začasna odredba traja dotlej, da bo upniku dana dejanska možnost prisilne uveljavitve terjatve, je treba pri določitvi roka za njeno veljavnost upoštevati izvršiljivost - in ne pravnomočnost sodbe.
Domneva o obstoju nevarnosti iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ ni vezana na državljanski status dolžnika ali njegovo stalno prebivališče, ampak na kraj uveljavitve terjatve.