ZDSS-1 člen 28, 28/3. ZZZPB člen 33b, 33b/1, 33b/2, 33b/7. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti člen 36, 37/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – dolžnost obveščanja – dodatni dohodki
Ker tožnik toženca ni obvestil o v času prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanem dodatnem dohodku, je toženec utemeljeno odločil, da mu pravica do nadomestila preneha.
disciplinski postopek – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik ni izpolnjeval pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot vodja premika samovoljno odredil premikalno vožnjo premikalne lokomotive na zasedeni tir, za kar ni imel dovoljenja prometnika, nato pa je v povratni vožnji iste lokomotive dovolil prevoz nevarnih snovi. Zato je bila disciplinska sankcija upravičena in zakonita.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – javni uslužbenci - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – delovna razmerja javnih uslužbencev – zagovor - rok
Tožnik je imel za pripravo zagovora dovolj časa in ker se je zagovarjal, ne da bi predlagal preložitev tega zagovora zaradi prekratkega roka, tožniku pravica do obrambe in s tem pravica do zagovora ni bila kršena s tem, ker mu tožena stranka za pripravo na ta zagovor ni omogočila roka treh delovnih dni. Tudi sicer rok iz člena 83/2 ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/6. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 15, 95, 95/1.
prodaja lastnih deležev - pogodba o prenosu lastnih deležev - predkupna pravica pri prodaji lastnega deleža družbenikom družbe - koluzija
Direktor prve tožene stranke je s prodajo lastnih deležev prve tožene stranke drugi toženi stranki dosegel, da je družba direktorjevega brata pridobila nadzor nad upravljanjem prve tožene stranke. S pritožbenim zatrjevanjem, da tako ravnanje terja presojo, da je tožbeni zahtevek na razveljavitev te pogodbe utemeljen, bi se pritožbeno sodišče ukvarjalo le v primeru, če bi tožniki kot preostali družbeniki prve tožene stranke hkrati postavili tudi zahtevek, naj se lastni deleži prve tožene stranke pod istimi pogoji prodajo njim. Vendar takega zahtevka niso postavili. Po določilu šestega odstavka 481. člena ZGD-1 postanejo takrat, kadar je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, imetniki poslovnega deleža skupaj.
Koluzija je sporazumno ravnanje zastopnika in druge stranke pri pogodbi tako, da škodujeta zastopanemu. Koluzija je zato značilen primer nemoralnega ravnanja, ki lahko pripelje do ničnosti pravnega posla. V takem primeru ima zastopani upravičenja po 73. členu OZ. Aktivna legitimacija iz naslova koluzije torej pripada zastopanemu (v konkretnem primeru prvi toženi stranki), ne pa družbenikom prve tožene stranke.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
eventualni pobotni ugovor - podjemna pogodba - pogodba o delu - obligacija rezultata - predmet obveznosti podjemnika - ugovor manj del – ugovor neizpolnitve
Samo za primer, da se ugotovi, da tožbena terjatev obstaja, čemur sicer (primarno) nasprotuje, je tožena stranka pripravljena za zavrnitev tožbenega zahtevka žrtvovati svojo pobotno terjatev. Pri tem ni potrebno, da tožena stranka svoj podani pobotni ugovor izrecno poimenuje kot eventualni. Zadostuje, da eventualnost pobota izhaja iz drugih njenih navedb.
Da bi tožeča stranka kot podjemnik dosegla/dokončala posel, h kateremu se je zavezala, in s tem uresničila končni interes tožene stranke kot naročnika, mora opraviti različna dela (v pomenu delovanj, aktivnosti). Vendar ta dela, ki jih opravi podjemnik, da bi opravil končni rezultat, ki se ga je s pogodbo zavezal doseči, sama po sebi niso vsebina (predmet) njegove obveznosti.
Tožena stranka s svojim ugovorom neizpolnitve določenih nalog po pogodbi ne more uspeti, v kolikor ob tem ne poda tudi trditev, da zaradi neoprave teh nalog ni uresničila svojega interesa iz pogodbe oziroma drugače, da so bile naloge bistvenega pomena za opravo posla in je delo tožeče stranke zaradi neoprave teh del brez vrednosti oziroma pomena.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo tožena stranka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa le vsakega posameznega njenega ravnanja posebej. Če bi ta dejanja ocenjevali vsako zase, bi se sicer bilo mogoče strinjati z oceno, da vsako posebej še ne izkazuje nevarnosti. Vendar pa, gledano nanje kot na celoto, takega zaključka ni mogoče napraviti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068886
SPZ člen 10, 212, 213, 213/2, 226. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 133. ODZ paragraf 479.
služnost plinovoda - priposestvovanje služnosti - neprava stvarna služnost - nepravilna služnost - pošteni imetnik - priposestovalna doba - zaupanje v zemljiško knjigo - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - popularna tožba - konfesorna tožba - prenehanje vznemirjanj - opustitveni zahtevek - storitveni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka
Enako kot je pri negatorni tožbi, je sicer tudi pri konfesorni tožbi dopustno postaviti tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja), kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja vznemirjanja. Vendar je v primeru slednjega (torej storitvenega zahtevka) dodaten pogoj: če narava vznemirjanja dopušča več načinov za njihovo preprečitev, mora tožnik v tožbenem zahtevku zahtevano obveznost oblikovati tako, da tožencu dopušča možnost izbire ustreznih ukrepov; povsem določen zahtevek pa je možen le, kadar je po naravi stvari mogoče vznemirjanje preprečiti ali odpraviti izključno na en način. Povedano logično velja mutatis mutandis tudi za popularno tožbo v primeru škodne nevarnosti na podlagi OZ. V nasprotnem primeru bi šlo za prehud poseg v lastninsko pravico.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
stečajni postopek - fizična oseba - samostojni podjetnik - vročanje - klavzula pravnomočnosti
Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.
Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 11, 14, 28. ZIZ člen 257. ZOdvT tar. št. 3461.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti – celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika – stroški postopka v zvezi z novim sredstvom zavarovanja
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno (ne)likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Pomembna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo bodoča izvršba na sredstva dolžnika in s tem plačilo upniku uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
Predlog, s katerim stranka predlaga zgolj novo, dodatno sredstvo zavarovanja, ne predstavlja novega predloga za izdajo predhodne odredbe, niti takšna vloga ne predstavlja druge obrazložene vloge. Poudariti je potrebno, da predlog, s katerim se, ob že podanem predlogu za izdajo predhodne odredbe, predlaga zgolj dodatno, novo sredstvo zavarovanja, predstavlja le navedbo novega sredstva zavarovanja. Sredstvo zavarovanja je le ena izmed sestavin predloga za zavarovanje. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v tarifni številki 3461 za predlog za izdajo predhodne odredbe določa enotno nagrado ne glede na število in vrsto sredstev zavarovanja, navedenih v predlogu, za predlog za zavarovanje z novim sredstvom zavarovanja pa ne določa posebne nagrade. S tem, ko je po tarifni številki 3461 predpisana ista nagrada za predlog za izdajo predhodne odredbe, ne glede na število sredstev zavarovanja, upnik, ki mu je bila takšna nagrada že priznana, ni upravičen še do kasnejše dodatne nagrade za predlog z navedbo (zgolj) novega sredstva zavarovanja.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
Pri dovolitvi nujne poti gre za varstvo lastninske pravice v širšem smislu in tako ni prav nobenega razloga, da zgolj eden izmed solastnikov ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za določitev nujne poti.
JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0076475
ZMZPP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 51/2. ZJN-2 člen 24, 24/1, 24/1-4, 29, 29/6, 29/6-1, 70, 70/1, 71, 71/4, 79, 88 – 91.
javno naročilo – postopek s pogajanji brez predhodne objave - faze postopka - pogodba o storitvi - dodatne storitve – aneks – oblika pogodbe – neupravičena obogatitev - trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo
V postopku s pogajanji brez predhodne objave naročnikovemu povabilu k oddaji ponudbe in predloženi ponudbi sledijo pogajanja. Po zaključenih pogajanjih naročnik od ponudnika zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. Po pregledu in ocenjevanju ponudbe naročnik sprejme obrazloženo odločitev o oddaji naročila ter o njej pisno obvesti ponudnika.
V konkretnem primeru bi bila edina veljavna oblika spremembe oziroma dopolnitve prvotne pogodbe z dne 17. 1. 2008 pisni aneks, sklenjen po zaključenem postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Ker je bila tožena stranka tista, ki je na nepopolnost trditev opozorila tožečo stranko, je sodišče o tem ni bilo dolžno še posebej opozarjati.