ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – javni uslužbenci - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – delovna razmerja javnih uslužbencev – zagovor - rok
Tožnik je imel za pripravo zagovora dovolj časa in ker se je zagovarjal, ne da bi predlagal preložitev tega zagovora zaradi prekratkega roka, tožniku pravica do obrambe in s tem pravica do zagovora ni bila kršena s tem, ker mu tožena stranka za pripravo na ta zagovor ni omogočila roka treh delovnih dni. Tudi sicer rok iz člena 83/2 ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Dejstva, da tožena stranka ni prostovoljno izvršila svojih obveznosti, ki so ji bile naložene s pravnomočnima sodbama, da je tožnik z izvršitvijo teh sodb uspel šele v izvršilnem postopku in da je bilo z eno od teh pravnomočnih sodb ugotovljeno nezakonito prenehanje delovno razmerje tožnika pri toženi stranki, še ne pomenijo avtomatično, da je s tem ravnanje tožene stranke potrebno opredeliti kot protipravno oziroma nedopustno, v smislu enega od elementov za njeno odškodninsko odgovornost.
Večletno trajanje spora oziroma dalj časa trajajoč izvršilni postopek (kateremu so botrovala tudi pravna sredstva, ki jih je tožena stranka v teh postopkih vlagala), ne nudi podlage za ugotovitev protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja tožene stranke, kot podlage za njeno odškodninsko odgovornost, ob tem, da ni bilo ugotovljeno, da bi bilo trajanje teh postopkov oziroma vlaganje pravnih sredstev s strani tožene stranke posledica zlorabe procesnih pravic tožene stranke. Ker tožnik ni dokazal, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke, je preostali del njegovega tožbenega zahtevka za izplačilo odškodnine iz naslova vtoževanega strahu, neutemeljen.
postopek izvršitve uklonilenga zapora – osebni stečaj
Storilec od dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja, lahko razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje. To hkrati pomeni tudi, da so na strani storilca podane osebne okoliščine, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, saj storilca z njim ni mogoče prisiliti k plačilu globe, ki bi jo sicer lahko plačal, saj je glede na začeti postopek osebnega stečaja očitno, da storilec sredstev, s katerimi bi globo lahko plačal, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, nima.
ZDSS-1 člen 28, 28/3. ZZZPB člen 33b, 33b/1, 33b/2, 33b/7. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti člen 36, 37/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – dolžnost obveščanja – dodatni dohodki
Ker tožnik toženca ni obvestil o v času prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanem dodatnem dohodku, je toženec utemeljeno odločil, da mu pravica do nadomestila preneha.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/4-2, 233, 233/1, 244.
administrativni bolniški stalež – delovno mesto
Pri odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža je potrebno ugotovljeno zdravstveno stanje (bolečine, ki so tožnico ovirale pri hoji) aplicirati na delo, ki ga zavarovanec opravlja (delo računovodkinje). Ker gre za dela, ki se v pretežni meri opravljajo sede, hoje je le minimalno, bolniški stalež pri tožnici ni utemeljen. Ker pa odločitev imenovanega zdravnika, da je tožnica od 2. 6. 2011 dalje zmožna za delo, velja le za naprej, to je od njene vročitve tožnici (14. 6. 2011), je tožnica kljub temu začasno nezmožna za delo od 3. 6. 2011 do 14. 6. 2011.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
Tožniku je bila pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Predlog za obnovo tega postopka, da bi se v pokojninsko osnovo vštelo plačilo za nadurno delo, je bil utemeljeno zavrnjen, saj izjava direktorja tožnikovega delodajalca, da je bilo nadurno delo nepredvidljivo, nepričakovano, nujno in izjemno, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločbe glede odmere pokojnine. Tožnik bi namreč moral izkazal tudi konkretno obdobje, oziroma ure, ko je to delo opravljal.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077237
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 140, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – volenti non fit iniuria - neupravičena obogatitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno - ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
Ni že vsako dejanje, ki je prepovedano z zakonom, takšno, da privolitev vanj ne more izključiti njegove protipravnosti
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059898
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo – male avtorske pravice
Razpravno načelo sicer nalaga sodišču, da upošteva le dejstva, ki jih navedeta stranki, vendar je brez pomena, katera od strank je neko dejstvo navedla. Kljub temu, da tožena stranka ni predložila dokazov, s katerimi bi podkrepila svoje navedbe o plačilu vtoževanega zneska, to posledično ne pomeni, da sodišče ne bi smelo upoštevati navedb tožeče stranke ter obvestila o zapadlih obveznostih, iz katerega izhaja, da je bila terjatev delno poravnana.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.
Ker ZPSPP določb o upravljanju poslovnih stavb ne vsebuje, so glede upravljanja poslovnih stavb uporabne določbe SPZ in OZ. Upravnik, ki ne zatrjuje, da bi mu etažni lastniki s pogodbo o upravljanju podelili več pooblastil, kot jih določa 4. odstavek 118. čl. SPZ, je svoje dolžnosti dolžan opravljati v mejah pooblastil, ki mu jih daje zakon.
Tožnik ni izvedel del rednega vzdrževanja in obratovanja skupnih delov, za izvedbo katerih ne potrebuje pooblastila oz. naročila etažnih lastnikov, ampak dela, za katera bi naročilo oz. pooblastilo etažnih lastnikov potreboval. Do regresiranja stroškov, ki jih je z izvedbo del imel, zato ni upravičen. Ali je tožnik izvedel posel rednega upravljanja ali posel, ki presega redno upravljanje, ni pravno pomembno, ker za posel sploh ni bil pooblaščen in se ne zastavlja vprašanje, ali je imel za izvedbo posla pooblastilo zadostnega števila etažnih lastnikov.
stečajni postopek - fizična oseba - samostojni podjetnik - vročanje - klavzula pravnomočnosti
Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.
Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.