ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – procesno nasledstvo – sklep o nadaljevanju – vročitev sklepa o prekinitvi postopka – procesni pojem stranke
Predmet odločanja je le procesno nasledstvo v tej pravdi, ki temelji na trditvi tožeče stranke, da sta drugotožena in tretjetožena stranka, pravna naslednika prej drugotožene stranke, izbrisane družbe. Ne izpodbijata namreč ugotovitve sodišča prve stopnje, da jima je bil sklep s pozivom, da prevzameta prekinjeni postopek, vročen.
Za opredelitev dopustnosti postopka ni potrebno, da bi tožnik izkazal, da je pravi upnik oziroma da je toženec pravi dolžnik, da bi torej izkazal obstoj stvarne legitimacije, zato pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev o nadaljevanju postopka.
Sodišče mora v primerih, ko ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavljen, zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega bivališča po določbah ZPPreb. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče tožene stranke, ji bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, če tožene stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, pa ji bo sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika.
OZ člen 271, 299, 378, 378/1. Odvetniška tarifa člen 19.
obveznost plačila odvetniških storitev - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Za presojo tožnikovega zahtevka ni odločilno, da so bile odvetniške storitve izvršene (tudi) tekom kazenskega postopka, v katerem je bila toženka udeležena kot oškodovanka, tožnik pa jo je zastopal kot njen pooblaščenec. Upravičenje do povrnitve stroškov, ki ga 95. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za primer obsodilne sodbe daje oškodovancu, namreč temelji na povsem drugi osnovi in ni povezano s toženkino pogodbeno obveznostjo plačila za izvršene odvetniške storitve tožniku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066029
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2. ZVoz člen 45, 45/1.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve – preklic odložitve – udeležba v rehabilitacijskih programih – pravočasna predložitev dokazila o vključitvi v program
Storilec mora predložiti sodišču dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, česar pa storilec ni storil. Naknadno predloženega dokazila, ki ga storilec prilaga k pritožbi in iz katerega izhaja, da se je prijavil v program po prejemu sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, tako ni mogoče upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožeči stranki podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je, prišlo do bistveno zmanjšanega obsega dela v gradbeništvu, kar je povzročilo prenehanje potrebe po delu za delovno mesto zidar - tesar, na katerem je delala tožeča stranka. Tožena stranka je tožeči stranki pred podajo odpovedi ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, kar kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, poleg tega pa je tožena stranka po odpovedi zaposlila sebe in še enega delavca za opravljanje pomožnih del v gradbeništvu, nato pa je oba odpuščena delavca (tožečo stranko in njenega sodelavca) pozvala nazaj na delo, zato tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved niti, da z delovnim razmerjem s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati, zato je izpodbijana odpoved iz poslovnega razloga nezakonita.
O tožbenem zahtevku se lahko odloči le meritorno, torej po vsebini in tožbenega zahtevka ni mogoče zavreči. Zavrže se lahko samo tožba iz razlogov po 274. členu ZPP. Ker je bilo o tožničinem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, je treba v tej zadevi skladno z 274. členom ZPP tožbo zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078202
KZ člen 129, 129/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti – vzročna zveza – dolžnostno ravnanje zdravnika – dobra klinična praksa – načela porodniške stroke – opustitev skrbne medicinske prakse – krivda - izvedenstvo
Za presojo kazenske odgovornosti obtožene K. in obtoženega M. je pomemben ravno način njunega sodelovanja, razmejitev njunih vlog pri porodu in hkrati povezanost v skupnem delovanju, prispevek vsakega od njiju k nadaljnjemu zapletu oziroma poteku poroda oziroma slabšanju stanja ploda. Ocena njunih strokovno nepravilnih ravnanj in nedopustnih opustitev je v izpodbijani sodbi podana izčrpno, dokazno podprto in prepričljivo. Sodišče je veliko pozornosti posvetilo ugotavljanju, kakšno je bilo njuno dolžnostno ravnanje v dani situaciji, v čem se kaže njuna malomarnost pri delu in sprejemanju odločitev oziroma pri opustitvah, ugotavljalo je časovno soslednje dogodkov in njihovo sovplivanje in vzročno zvezo med ravnanjem babice in porodničarja in nastalo posledico.
Do tragične posledice je privedlo ravnanje obtoženih K. in M., ne pa tudi opustitve obtoženega P. oziroma njegova ravnanja, ki niso bila skladna z načeli porodniške stroke in dobro klinično prakso. Glede na prepričljive razloge izpodbijane oprostilne sodbe, da vzročna zveza med ravnanji in opustitvami obtoženega P. in smrtjo otroka ni dokazana z gotovostjo, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obtožbe.
ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača – dodatki – sodno varstvo
Terjatev iz naslova dodatka k osnovni plači v višini 20 %, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom (ZSSloV člen 59), ni čista denarna terjatev. Zato ni dopustno neposredno sodno varstvo, ampak je bila tožeča stranka dolžna predhodno nasloviti zahtevo za priznanje pravice do dodatka oziroma ugovarjati zoper odločbo, s katero ji tožena stranka dodatka ni priznala, pri toženi stranki.
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (letalski inženir), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožeča stranka upravičena do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – prenos podjetja – sprememba delodajalca
Ker je tožena stranka prenesla na zunanjega izvajalca le opravljanje določenih računovodskih del, niso bili podani pogoji za prenos pogodbenih in drugih obveznostih njenih delavcev iz delovnega razmerja na zunanjega izvajalca. Tožena stranka namreč ni prenesla na zunanjega izvajalca ne dela podjetja niti ni šlo za delitev ali združitev v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR (pravni prenos podjetja ali dela podjetja, izveden na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve).
Ob dejstvu, da so bili ugotovljeni realni (organizacijski) razlogi za prenehanje potreb po delu tožnice in je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 93, 93/3. ZSVDP člen 48.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), tožnik s tem ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato mu tožena stranka ni utemeljeno odpovedala odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožnica je po zaključku obratovalnega časa pošte z osebnega računa stranke knjižila dvig gotovine in ga nato stornirala, ponaredila podpis stranke na nalogu za dvig, opravila dvig gotovine in si jo je prisvojila. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitani kršitvi predstavljata hudi kršitvi pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeni naklepoma ali iz hude malomarnosti, ki imata hkrati znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256. členu KZ in kaznivega dejanja poneverbe po 3. in 1. odstavku 245. člena KZ (1. in 2. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) in onemogočata nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Toženec lahko v reviziji po uradni dolžnosti, ko o reviziji odloča skupaj s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, le-to spremeni tudi v škodo zavarovanca. Takšna odločba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji.
S sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o stroških postopka. Neodločitev o stroškovnem zahtevku pa je podlaga za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa.
Nakup kurilnega olja ni takšna izjemna okoliščina, ki bi opravičevala dodelitev izredne pomoči, kot so na primer smrt ali elementarne nesreče, zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči.
Občina kot tožena stranka v socialnem sporu zaradi dodelitve denarne socialne pomoči sama krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v sporu.
S tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka poplačila tožene stranke na podlagi dveh medsebojnih kompenzacij. Da pobotanje samo po sebi ni izpodbojno, izhaja iz ZFPPIPP.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je podlaga za kompenzacijo nadomestna izpolnitev. Za presojo, da je tožba sploh sklepčna, bi zato tožeča stranka morala izpodbijati celotno transakcijo kot enotno dejanje.
Litispendenca nastopi le v primeru, če pravda o istem zahtevku med istima strankama že teče, torej če je bila tožba že vročena toženi stranki, in ne že ob vložitvi dveh tožb iste tožeče stranke z istim zahtevkom zoper isto toženo stranko.
Trditvena podlaga tožeče stranke, če bi ta uveljavljala izjemnost časovnih pogojev za določanje stopnje invalidnosti iz drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, mora vsebovati tudi trditveno podlago o okoliščinah, ki narekujejo uporabo te določbe v tej določitvi izjemnih časovnih pogojev določanja stopnje invalidnosti.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - nedopustnost izvršbe
Tožnici ni uspelo dokazati, da je pridobila lastninsko pravico po 24. čl. ZTLR na originalen način niti, da jo je pridobila pred zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, zato izvršba na ½ nepremičnine ni nedopustna.
ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Seznam telesnih okvar poglavje v A, točka 1b.
invalidnina – telesna okvara – pljuča
Pri tožniku ne gre za trajno zmanjšanje respiratorne funkcije hujše stopnje, zato nima telesne okvare zaradi stanja pljuč in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.