predhodno vprašanje – prekinitev postopka – obrazloženost sklepa o prekinitvi postopka – ugovor pristojnosti
Sodišče prve stopnje mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopenjske odločitve ni moč preizkusiti.
Sama spornost terjatve in dejstvo, da tožena stranka vtožuje kot tožeča stranka pred drugim sodiščem terjatev iz istega pogodbenega razmerja proti toženi stranki, ki je v tem sporu tožeča, samo po sebi še nič ne pove o pravici, ki bi jo, če s tožbenim zahtevkom uspe, moralo upoštevati sodišče v tej pravdi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073908
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 212, 243.
izgubljen dobiček – dokazovanje z izvedencem – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik je dokazal višino izgubljenega dobička (dnevni prihodek lokala, zmanjšano za mesečne stroške in višino davka na dobiček). Ker tožnik v spornem lokalu ni posloval, saj je bil iz tega protipravno izključen, bi (zgolj) toženca, ki sta lokal uporabljala, lahko zatrjevala in dokazovala, kolikšen je bil dobiček. Ker ustreznih trditev nista podala, sodišče utemeljeno ni postavilo izvedenca ekonomske stroke. Ta zaradi pomanjkljivih trditev toženca izgubljenega dobička namreč ne bi mogel izračunati.
dolžnost pričanja - odrek pričanju - odrek odgovorom na posamezna vprašanja - denarno kaznovanje priče, ki brez opravičenega razloga odkloni pričanje
Priča lahko odreče le odgovore na posamezna vprašanja, pritožnik pa je v obravnavani zadevi odklonil pričanje nasploh. Izrečena denarna kazen 500,00 EUR je torej v spodnji polovici zagrožene kazni. Okoliščina, da naj bi bil pritožnik v času odločanja brez zaposlitve, sedaj pa upokojenec, sama po sebi ne daje celovite slike o njegovem premoženjskem stanju, zaradi katerega naj bi bila izrečena kazen pretirana.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odgovornost projektanta – izpolnitev pogodbe
Toženec je sam nabavil transformatorsko postajo, ki jo je izbral tožnik kot projektant, in ne tožnik kot izvajalec pogodbeno dogovorjenih del. Zato so navedbe toženca glede ravnanja tožnika kot projektanta pravno nepomembne in ne vplivajo na dolžnost izpolniti pogodbene obveznosti (predmet presoje v obravnavani zadevi ni odgovornost tožnika kot projektanta, temveč presoja ravnanj pravdnih strank glede izpolnitve pogodbenih obveznosti iz podjemne pogodbe). Glede (ne)izpolnitve pogodbenih obveznosti pa med strankama ni sporno, da je tožnik pogodbene obveznosti izpolnil, ne pa tudi toženec.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – civilna kazen
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – razpolagalna sposobnost odsvojitelja – predlog za začasno odredbo – začasna odredba
Pritožnik ni verjetno izkazal, da je bil ob izročitvi vozila v dobri veri glede odsvojiteljeve razpolagalne sposobnosti in zato tudi ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo - subjektivni rok
Če stranka iz objektivnih razlogov, ki so na njeni strani, zamudi rok za opravo kakšnega dejanja, ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, kar je tožeča stranka tudi storila, a žal prepozno.
Toženec je uveljavljal ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ in je na njem trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja tožeče stranke pri pridobitvi in vnovčenju predmeta leasinga.
Ob tehtanju kršitev cestnoprometnih predpisov in načina vožnje obeh udeležencev, ki oba nista bila dovolj pozorna na dogajanje na cestišču, je primerna odgovornost obeh udeležencev prometne nesreče do polovice.
prekinitev nepravdnega postopka – delitev solastnine – spor glede velikosti deležev – vzrok spora
Sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka.
premoženjska škoda – opravljanje poslovne dejavnosti – upoštevanje bolniškega staleža – bolniški stalež
Za izračun škode pri opravljanju poslovne dejavnosti so relevantni podatki o tožnikovem dobičku (kot razliki med prihodki in odhodki iz njegove poslovne dejavnosti).
Sodišče prve stopnje pri izračunu škode ne bi smelo upoštevati dveh mesecev, ko je bil tožnik na bolniški oziroma ni delal.
Razlika med kaznivima dejanjema goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ in poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ je med drugim tudi, da je poslovno goljufijo možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla. Kaj takšnega se obdolžencu kot zaposlenemu v družbi T., d.o.o., ne očita.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/2, 30/2-3, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZOdv člen 1.
spor o pristojnosti – odvetnik kot stranka – zasebnik – gospodarski spor – spor iz najemnega razmerja
Odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Odvetnik kot zasebnik torej ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074511
ZGD-1 člen 389. ZPP člen 216.
določitev primerne denarne odpravnine – odkup delnic – cena za odkup delnic – pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna – dokazna ocena – prosti preudarek – pravica do izjave
Ker ni pomembno, po kakšni ceni bi lahko glavni ali izstopajoči delničar delnice prodal na trgu, tudi ne kakšna bi bila situacija oziroma cena ob kakšnem drugem načinu prenehanja predlagateljevega članstva v P. d.d., so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave v postopku, ker mu sodišče prve stopnje ni dovolilo postaviti vprašanj v zvezi z navedenimi okoliščinami.
Sodišče ne more arbitrarno odločiti o višini primernega denarnega nadomestila, ampak mora upoštevati dokaze, ki sami zase ne dajo natančnega odgovora, stvar pa do določene mere razjasnjujejo.
Pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna med obvladujočo in odvisno družbo, na osnovi katere je ceno za odkup delnice predlagal nasprotni udeleženec, ne more biti primerna podlaga za določitev primernega denarnega nadomestila, ker se nanaša na razmerje med obvladujočo in odvisnimi družbami, tržna vrednost pa ni tista, ki bi vplivala na določitev primernega denarnega nadomestila izstopajočega manjšinskega delničarja.
skupnost civilnega prava – priznana lastnost stranke – izguba pravdne sposobnosti udeleženca skupnosti – stečaj udeleženca skupnosti – prekinitev pravdnega postopka
Stečaj nad udeležencem skupnosti civilnega prava ni razlog za prekinitev postopka.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – procesno nasledstvo – sklep o nadaljevanju – vročitev sklepa o prekinitvi postopka – procesni pojem stranke
Predmet odločanja je le procesno nasledstvo v tej pravdi, ki temelji na trditvi tožeče stranke, da sta drugotožena in tretjetožena stranka, pravna naslednika prej drugotožene stranke, izbrisane družbe. Ne izpodbijata namreč ugotovitve sodišča prve stopnje, da jima je bil sklep s pozivom, da prevzameta prekinjeni postopek, vročen.
Za opredelitev dopustnosti postopka ni potrebno, da bi tožnik izkazal, da je pravi upnik oziroma da je toženec pravi dolžnik, da bi torej izkazal obstoj stvarne legitimacije, zato pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev o nadaljevanju postopka.
Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bilo odločeno, da se bo postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, je postal pravnomočen in je bilo torej o krajevni pristojnosti že pravnomočno odločeno, zato je ugovor krajevne pristojnosti v pripravljalni vlogi po pravnomočnosti tega sklepa nedopusten.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021456
KZ-1 člen 57, 57/2, 176, 176/3, 186, 186/1. ZKP člen 92, 92/2, 358, 358/1, 358/1-3, 383, 392, 392/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva – pogojna obsodba – kazen zapora – določena kazen – preizkusna doba – stroški kazenskega postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – kršitev kazenskega zakona – dokazi – izvršitveno ravnanje
Presoja znakov kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.