sosedsko pravo - prepoved medsebojnega vznemirjanja - negatorna tožba - onemogočena redna raba stvari - prekomeren poseg v lastninsko pravico - sodni penali
Toženi stranki sta na svojem objektu prizidali terasi, ki sta ju "potegnili" praktično do fasade tožeče stranke ter ob vzhodno fasado tožničine hiše postavili kovinsko konstrukcijo z zelenjem, ki zastira obe okni na objektu tožene stranke, ovijalka pa je speljana tudi po večjem delu fasade. Tožeči stranki to onemogoča odpiranje enega polkna, fasade zaradi približanih teras ni mogoče vzdrževati, rastlina povzroča vlago in umazanijo na fasadi, okni pa sta zaradi rastlinja zastrti, zato tožničinemu objektu jemljeta svetlobo. Glede na take ugotovitve je zaključek prvostopenjskega sodišča, da sta toženca s svojimi posegi otežila uporabo tožničine nepremičnine čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, pravilen.
O upnikovi zahtevi za določitev sodnih penalov odloči po 212. členu ZIZ sodišče v izvršilnem postopku.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
vštevanje daril v dedni delež – obnova postopka – dovoljenost predloga za obnovo
Ker tožnici v predmetnem postopku navajata, da sta vedeli za darilno pogodbo, dodajata pa, da z določilom 12. člena darilne pogodbe, in sicer da se podarjeno premoženje tožencu všteva v dedni delež, nista bili seznanjeni, nista izkazali, da vštetja darila v dedni delež ne bi mogli zahtevati že v zapuščinskem postopku. Dejstvo, da za določilo 12. člena darilne pogodbe nista vedeli, ne vpliva na njuno pravico zahtevati vštetja daril v zapuščinskem postopku. V skladu z 58. členom ZD ima namreč takšno pravico vsak dedič, in sicer neodvisno od tega, ali je bila ta možnost dogovorjena med zapustnikom in obdarjencem.
ZDR člen 109, 109/1, 109/4, 204, 204/4. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 2.
odpravnina – sodno varstvo – denarne terjatve iz delovnega razmerja
Tožniku odpravnina pripada, kljub temu, da ni izpodbijal odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Izplačilo odpravnine je denarni zahtevek, zato tožnik ni zamudil roka za sodno varstvo 30 dni, saj je 30 dnevni rok določen le za zahtevke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je lahko svojo denarno terjatev iz naslova odpravnine uveljavljal direktno pred sodiščem na podlagi določil 4. odstavka 204. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077259
ZZZDR člen 12, 51. OZ člen 210. ZPP člen 302, 302/3.
skupno premoženje – neupravičena obogatitev – nesklepčnost zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga – obstoj zunajzakonske skupnosti – kršitev načela neposrednosti – izostanek z naroka
Če se preloženi narok opravi pred spremenjenim senatom, sme senat v skladu z določilom tretjega odstavka 302. člena ZPP potem, ko so se stranke izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Ker se tožnica naroka brez opravičenega razloga ni udeležila, se je s tem sama odrekla možnosti izjaviti se o tem vprašanju. Zato kršitev načela neposrednosti, ker je sodišče prve stopnje prebralo zapisnike o zaslišanju prič in njenem zaslišanju brez njenega soglasja, ni podana.
obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – trditveno breme – blokada transakcijskega računa – sredstva izvršbe
Dolžnik ni navedel pomembnih dejstev, in sicer na katera sredstva izvršbe upniki lahko posežejo, posebej glede na dejstvo, da je zatrjeval, da posluje, kar pa pomeni, da jih tudi potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Ni tudi navedel pomembnega podatka, da premoženje ni že obremenjeno.
delitev dediščine – sporazum o delitvi zapuščine - vračunanje daril - popravni sklep
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati vsebine sodne odločbe oziroma odpravljati napake pri vsebinskem odločanju. Z obravnavanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje sodno odločbo vsebinsko spremenilo s tem, ko je v 4. točki izreka sklepa o dedovanju lastninsko pravico dedičev nadomestilo s skupno lastnino.
Vračunanje daril se upošteva pri delitvi, torej po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Zgolj v primeru, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNE TAKSE
VSL0075940
ZD člen 132, 141, 224. ZTLR člen 37, 37/3. SPZ člen 92, 92/3. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZST-1 člen 19, 34a, 34a/1.
dediščinska tožba – lastninska tožba – tožbeni zahtevek – zastaranje terjatve za izročitev dediščine – vrednost spornega predmeta – varstvo lastninske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Izročitev nepremičnine v neposredno posest je tisto, kar tožniki z dediščinsko tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka o obstoju dedne (lastninske) pravice lahko uveljavljajo. Zahtevek za varstvo lastninske pravice in izročitev stvari v neposredno posest pa ne zastara.
Zastaralni roki po 141. čl. ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva predmete, ki jih ima posestnik v posesti kot svojo dediščino.
ZIZ člen 257, 257/2, 258, 258/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba - načelo kontradiktornosti postopka - odgovor na ugovor - vročitev v izjavo dolžniku
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke je oprlo na trditve, ki jih je upnik podal šele v odgovoru na ugovor, ki pa ga ni vročilo v izjavo dolžniku. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem pravico dolžnika da se izjavi o trditvah, ki jih je upnik podal v odgovoru na ugovor.
prekinitev postopka – spor o obsegu zapuščine – neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje – časovne meje pravnomočnosti – delni dedni sklep – izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe
Zaradi ničnosti zavezovalnega posla je vknjižba nepremičnin na pritožnika neveljavna. Neveljavnost vknjižbe je mogoče uveljavljati z izbrisno tožbo, s katero se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov.
Po morebitnem izbrisu izpodbijanje vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bodo obravnavane nepremičnine pripadle zapuščini. Tega pravno relevantnega dejstva zavrnilna sodba, ki je bila izdana v času, ko je bil zemljiškoknjižni lastnik obravnavanih nepremičnin pritožnik, zaradi časovnih meja pravnomočnosti ni mogla zajeti.
NEPRAVDNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075932
ZPP člen 44, 44/3, 346, 346/1. ZNP člen 37. ZST-1 člen 19.
vrednost nepremičnine kot osnova za odmero sodne takse – oprostitve plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – pravica do pritožbe
Predlagateljica je v predlogu za razdružitev nepremičnine kot osnovo za odmero sodne takse navedla znesek 15.000,00 EUR, kar po oceni sodišča prve stopnje ne more držati, saj je po spletnih podatkih GURS vrednost nepremičnine, ki se razdružuje, ocenjena na 64.438,00 EUR. Skladno s tem je sodišče prve stopnje o vrednosti spornega predmeta na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP samo odločilo s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/2, 30/2-3, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZOdv člen 1.
spor o pristojnosti – odvetnik kot stranka – zasebnik – gospodarski spor – spor iz najemnega razmerja
Odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Odvetnik kot zasebnik torej ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021456
KZ-1 člen 57, 57/2, 176, 176/3, 186, 186/1. ZKP člen 92, 92/2, 358, 358/1, 358/1-3, 383, 392, 392/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva – pogojna obsodba – kazen zapora – določena kazen – preizkusna doba – stroški kazenskega postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – kršitev kazenskega zakona – dokazi – izvršitveno ravnanje
Presoja znakov kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.
skupnost civilnega prava – priznana lastnost stranke – izguba pravdne sposobnosti udeleženca skupnosti – stečaj udeleženca skupnosti – prekinitev pravdnega postopka
Stečaj nad udeležencem skupnosti civilnega prava ni razlog za prekinitev postopka.
ZLPP člen 4. Uredba o metodologiji za izdelavo bilance stanja.
lastninsko preoblikovanje podjetij – ugotavljanje družbenega kapitala – osnova za lastninjenje – otvoritvena bilanca na dan 1. 1. 1993 – način vrednotenja sredstev in obveznosti do virov sredstev
Po Uredbi o metodologiji za izdelavo bilance stanja so do trenutka sklenitve Samoupravnega sporazuma o razdružitvi sredstev, pravic in obveznosti imeli deleži na združenih sredstvih naravo dolgoročnih finančnih naložb. Od sklenitve navedenega sporazuma dalje, ko bi tožena stranka morala tožnikom glede na njihov izstop izplačati valorizirano vrednost ustanovnega deleža, so ti deleži premoženja imeli naravo terjatev za izplačilo denarne vrednosti deležev, zaradi česar bi morale tožnice to premoženje prikazati v svojih otvoritvenih bilancah na dan 1.1.1993 v kategoriji terjatev (do tožene stranke) kot to pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – procesno nasledstvo – sklep o nadaljevanju – vročitev sklepa o prekinitvi postopka – procesni pojem stranke
Predmet odločanja je le procesno nasledstvo v tej pravdi, ki temelji na trditvi tožeče stranke, da sta drugotožena in tretjetožena stranka, pravna naslednika prej drugotožene stranke, izbrisane družbe. Ne izpodbijata namreč ugotovitve sodišča prve stopnje, da jima je bil sklep s pozivom, da prevzameta prekinjeni postopek, vročen.
Za opredelitev dopustnosti postopka ni potrebno, da bi tožnik izkazal, da je pravi upnik oziroma da je toženec pravi dolžnik, da bi torej izkazal obstoj stvarne legitimacije, zato pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev o nadaljevanju postopka.
Razlika med kaznivima dejanjema goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ in poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ je med drugim tudi, da je poslovno goljufijo možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla. Kaj takšnega se obdolžencu kot zaposlenemu v družbi T., d.o.o., ne očita.
Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bilo odločeno, da se bo postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, je postal pravnomočen in je bilo torej o krajevni pristojnosti že pravnomočno odločeno, zato je ugovor krajevne pristojnosti v pripravljalni vlogi po pravnomočnosti tega sklepa nedopusten.