odgovornost banke za obveznosti podružnice – pogodba o bančnem depozitu – obveznost banke za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ
Tožnik je bil deponent toženke. Depozitno pogodbo je imel sklenjeno z LB OB Sarajevo, ki se je leta 1989 registrirala kot podružnica (filiala) tožene stranke, ki pa ni pravna oseba, pri čemer imajo v podružnici vložene devizne enake pravne učinke, kot da bi bile vložene v samo toženko oziroma na njenem sedežu v Ljubljani.
ZOdvT člen 8, 16. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
nagrada začasni zastopnici – odvetniška tarifa - povišanje nagrade za zastopanje več strank – dodatek – nagrada za postopek izvršbe
Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga povišata le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožnica zato do povišanja nagrade za narok oziroma do povišanja morebitne druge nagrade ni upravičena.
"Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine“ zajema med drugim tudi nagrado za ugovor kot redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi. Takšna ureditev je tudi logična, saj je odvetnik zaradi svojega predhodnega delovanja v izvršilnem postopku, ko je sestavil bodisi predlog za izvršbo, bodisi ugovor, že seznanjen z zadevo.
prekinitev nepravdnega postopka – delitev solastnine – spor glede velikosti deležev – vzrok spora
Sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka.
DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075920
URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.
Dolžnik je vselej navedel številko bremepisa, na katerega se je posamezno plačilo nanašalo in torej opravil izbiro v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Zato je upnik vse vknjižbe plačil dolžnika, ponovno, natančno opravil v skladu z navedbami številk bremepisov, kot jih je določil dolžnik.
zamudna sodba – obveznost plačila – pritožbeni razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato v tej smeri podanih pritožbenih navedb in dokazov ni mogoče upoštevati.
V kolikor stranka v postopku (predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu) prične postopek za oceno ustavnosti, niso podani pogoji za prekinitev postopka na podlagi določila 23. člena ZUstS, ki določa, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti (1. odstavek).
ZDR člen 109, 109/1, 109/4, 204, 204/4. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 2.
odpravnina – sodno varstvo – denarne terjatve iz delovnega razmerja
Tožniku odpravnina pripada, kljub temu, da ni izpodbijal odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Izplačilo odpravnine je denarni zahtevek, zato tožnik ni zamudil roka za sodno varstvo 30 dni, saj je 30 dnevni rok določen le za zahtevke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je lahko svojo denarno terjatev iz naslova odpravnine uveljavljal direktno pred sodiščem na podlagi določil 4. odstavka 204. člena ZDR.
Dejstvo, da sta bila v času posojila kreditojemalec in toženka zakonca, samo po sebi ne zadošča za solidarno odgovornost zakonca za dolg drugega zakonca. Tožnik ni niti trdil, še manj pa dokazoval, da predstavlja posojilo skupen dolg zakoncev.
vštevanje daril v dedni delež – obnova postopka – dovoljenost predloga za obnovo
Ker tožnici v predmetnem postopku navajata, da sta vedeli za darilno pogodbo, dodajata pa, da z določilom 12. člena darilne pogodbe, in sicer da se podarjeno premoženje tožencu všteva v dedni delež, nista bili seznanjeni, nista izkazali, da vštetja darila v dedni delež ne bi mogli zahtevati že v zapuščinskem postopku. Dejstvo, da za določilo 12. člena darilne pogodbe nista vedeli, ne vpliva na njuno pravico zahtevati vštetja daril v zapuščinskem postopku. V skladu z 58. členom ZD ima namreč takšno pravico vsak dedič, in sicer neodvisno od tega, ali je bila ta možnost dogovorjena med zapustnikom in obdarjencem.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZPP člen 328, 328/1, 332.
predhodna odredba – ugovor zoper predhodno odredbo – zanikanje obstoja obligacijskega razmerja – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – domneva nevarnosti – popravni sklep – očitna napaka
Tudi v izvršilnem postopku ugovorno zanikanje poslovnega razmerja z upnikom šteje kot zadostni standard za obrazloženost ugovora. Zato zaključki sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o vsebini ugovora niso v nasprotju z zaključki izvršilnega sodišča, ki je ocenilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen.
Sodišče lahko kadarkoli odpravi očitne napake v prepisu sklepa, torej tudi takrat, če na napake opozori tretja oseba.
Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov ni relevantno, da v času razpolaganja oseba še ni bila dolžnik, ter nadalje, da tedaj dolžnik še ni bil neplačevit, ker je imel drugo premoženje.
Dokazno breme o tem, da dolžnik ni vedel, da z razpolaganjem škoduje upniku, je na dolžniku.
Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bilo odločeno, da se bo postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, je postal pravnomočen in je bilo torej o krajevni pristojnosti že pravnomočno odločeno, zato je ugovor krajevne pristojnosti v pripravljalni vlogi po pravnomočnosti tega sklepa nedopusten.
skupnost civilnega prava – priznana lastnost stranke – izguba pravdne sposobnosti udeleženca skupnosti – stečaj udeleženca skupnosti – prekinitev pravdnega postopka
Stečaj nad udeležencem skupnosti civilnega prava ni razlog za prekinitev postopka.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/2, 30/2-3, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZOdv člen 1.
spor o pristojnosti – odvetnik kot stranka – zasebnik – gospodarski spor – spor iz najemnega razmerja
Odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Odvetnik kot zasebnik torej ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074511
ZGD-1 člen 389. ZPP člen 216.
določitev primerne denarne odpravnine – odkup delnic – cena za odkup delnic – pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna – dokazna ocena – prosti preudarek – pravica do izjave
Ker ni pomembno, po kakšni ceni bi lahko glavni ali izstopajoči delničar delnice prodal na trgu, tudi ne kakšna bi bila situacija oziroma cena ob kakšnem drugem načinu prenehanja predlagateljevega članstva v P. d.d., so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave v postopku, ker mu sodišče prve stopnje ni dovolilo postaviti vprašanj v zvezi z navedenimi okoliščinami.
Sodišče ne more arbitrarno odločiti o višini primernega denarnega nadomestila, ampak mora upoštevati dokaze, ki sami zase ne dajo natančnega odgovora, stvar pa do določene mere razjasnjujejo.
Pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna med obvladujočo in odvisno družbo, na osnovi katere je ceno za odkup delnice predlagal nasprotni udeleženec, ne more biti primerna podlaga za določitev primernega denarnega nadomestila, ker se nanaša na razmerje med obvladujočo in odvisnimi družbami, tržna vrednost pa ni tista, ki bi vplivala na določitev primernega denarnega nadomestila izstopajočega manjšinskega delničarja.
Razlika med kaznivima dejanjema goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ in poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ je med drugim tudi, da je poslovno goljufijo možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla. Kaj takšnega se obdolžencu kot zaposlenemu v družbi T., d.o.o., ne očita.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – procesno nasledstvo – sklep o nadaljevanju – vročitev sklepa o prekinitvi postopka – procesni pojem stranke
Predmet odločanja je le procesno nasledstvo v tej pravdi, ki temelji na trditvi tožeče stranke, da sta drugotožena in tretjetožena stranka, pravna naslednika prej drugotožene stranke, izbrisane družbe. Ne izpodbijata namreč ugotovitve sodišča prve stopnje, da jima je bil sklep s pozivom, da prevzameta prekinjeni postopek, vročen.
Za opredelitev dopustnosti postopka ni potrebno, da bi tožnik izkazal, da je pravi upnik oziroma da je toženec pravi dolžnik, da bi torej izkazal obstoj stvarne legitimacije, zato pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev o nadaljevanju postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021456
KZ-1 člen 57, 57/2, 176, 176/3, 186, 186/1. ZKP člen 92, 92/2, 358, 358/1, 358/1-3, 383, 392, 392/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva – pogojna obsodba – kazen zapora – določena kazen – preizkusna doba – stroški kazenskega postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – kršitev kazenskega zakona – dokazi – izvršitveno ravnanje
Presoja znakov kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.