začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – stroški začasnega zastopnika v zvezi z vloženo pritožbo
Zahteva tožeče stranke v odgovoru na pritožbo (ki jo je vložil začasni zastopnik toženca), da ji pritožbeno sodišče v okviru odločanja o stroških pritožbenega postopka prizna (tudi) stroške začasnega zastopnika, ki so nastali s tem, ker je slednji vložil pritožbo, je preuranjena. Te stroške bo moralo sodišče prve stopnje najprej odmeriti in naložiti v plačilo tožeči stranki. V istem sklepu bo nato sodišče prve stopnje tudi odločilo, ali je tožeča stranka, upoštevajoč uspeh v pravdi, upravičena do njihovega povračila.
protipravno ravnanje - predvidljivost posledic - prevzem tveganja s strani oškodovanca
Protipravno je ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode. Tako ravnanje pa nima značilnosti protipravnosti takrat, ko je oškodovanec sam prevzel tveganje nastopa negativnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi takega ravnanja.
Trditve v pritožbi, da ob profesionalnem rezanju betona oziroma železnih armatur iskre ne bi smele nekontrolirano leteti, posamezni odrezani deli pa ne pasti na tla, so nelogične. Posledica rezanja betona je, da okruški padejo na tla, enako je posledica iskrenja da žareči delci nekje pristanejo. Te zakonitosti pa bi morala pri zaščiti stanovanj, v katerih se je rezal beton, kot predvidljive upoštevati sama tožeča stranka in se zato prevzetega tveganja s temi trditvami ne more razbremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073908
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 212, 243.
izgubljen dobiček – dokazovanje z izvedencem – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik je dokazal višino izgubljenega dobička (dnevni prihodek lokala, zmanjšano za mesečne stroške in višino davka na dobiček). Ker tožnik v spornem lokalu ni posloval, saj je bil iz tega protipravno izključen, bi (zgolj) toženca, ki sta lokal uporabljala, lahko zatrjevala in dokazovala, kolikšen je bil dobiček. Ker ustreznih trditev nista podala, sodišče utemeljeno ni postavilo izvedenca ekonomske stroke. Ta zaradi pomanjkljivih trditev toženca izgubljenega dobička namreč ne bi mogel izračunati.
dolžnost pričanja - odrek pričanju - odrek odgovorom na posamezna vprašanja - denarno kaznovanje priče, ki brez opravičenega razloga odkloni pričanje
Priča lahko odreče le odgovore na posamezna vprašanja, pritožnik pa je v obravnavani zadevi odklonil pričanje nasploh. Izrečena denarna kazen 500,00 EUR je torej v spodnji polovici zagrožene kazni. Okoliščina, da naj bi bil pritožnik v času odločanja brez zaposlitve, sedaj pa upokojenec, sama po sebi ne daje celovite slike o njegovem premoženjskem stanju, zaradi katerega naj bi bila izrečena kazen pretirana.
DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075920
URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.
Dolžnik je vselej navedel številko bremepisa, na katerega se je posamezno plačilo nanašalo in torej opravil izbiro v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Zato je upnik vse vknjižbe plačil dolžnika, ponovno, natančno opravil v skladu z navedbami številk bremepisov, kot jih je določil dolžnik.
Postopek pred CSD zaradi postavitve začasnega zastopnika tožencu iz te pravde je upravni postopek, medtem ko je nepravdni postopek N 185/2008 zaradi odvzema poslovne sposobnosti tožencu sodni postopek, oba postopka pa sta med sabo nepovezana in neodvisna drug od drugega.
obveznost plačila – dodatki k plači – plačilo za delo
Zmotno je stališče tožnika, da lahko toženec dokazuje dejstvo, da je stroške v zvezi z delom v celoti plačal le z listinskimi dokazi, torej podpisanimi blagajniškimi izdatki.
odškodninska obveznost – protipravno ravnanje - opustitev postavitve prometnega znaka – vožnja s kolesom – kolesarska steza – vzročna zveza
Ni mogoč zaključek, da je bil vzrok za tožnikovo zapeljanje proti sredini cestišča v okoliščini, da ni mogel razbrati prave (kolesarske) poti oziroma v očitanih opustitvah toženke.
Tožnik ni postopal po navedenih varnostnih predpisih, ki določajo dolžno skrbnost ravnanja, ko je zapeljal v levo izven začrtane smeri kolesarjev.
Posip cestišča s peskom v zimskem času je okoliščina, ki bi jo tožnik moral predvideti.
ZPP člen 124, 224, 224/1, 243, 245, 245/1, 254/3, 337, 337/1. ZNP člen 37.
delitev solastnine – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – zapisnik o glavni obravnavi – zapisnik o naroku - javna listina – ugovor - nedovoljena pritožbena novota – predlagalni nepravdni postopek – nevročitev pripravljalne vloge – pripravljalna vloga
Pritožnik ne more biti uspešen s svojimi predlogi o postavitvi novega sodnega cenilca in z novimi predlogi o delitvi solastnine. Dal jih je namreč šele v pritožbi, torej prepozno.
Iz zapisnika glavne obravnave, ki je javna listina, ne izhaja, da sta pooblaščenki na samem naroku za glavno obravnavo ugovarjali zoper vsebino zapisnika, oziroma zapisnik ne vsebuje ugovorov pooblaščenk prvega nasprotnega udeleženca, ki jim ni bilo ugodeno, zato s pritožbenim nasprotovanjem zapisniku prvi nasprotni udeleženec ne more biti uspešen.
obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – trditveno breme – blokada transakcijskega računa – sredstva izvršbe
Dolžnik ni navedel pomembnih dejstev, in sicer na katera sredstva izvršbe upniki lahko posežejo, posebej glede na dejstvo, da je zatrjeval, da posluje, kar pa pomeni, da jih tudi potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Ni tudi navedel pomembnega podatka, da premoženje ni že obremenjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021456
KZ-1 člen 57, 57/2, 176, 176/3, 186, 186/1. ZKP člen 92, 92/2, 358, 358/1, 358/1-3, 383, 392, 392/1.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog – oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva – pogojna obsodba – kazen zapora – določena kazen – preizkusna doba – stroški kazenskega postopka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – kršitev kazenskega zakona – dokazi – izvršitveno ravnanje
Presoja znakov kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074511
ZGD-1 člen 389. ZPP člen 216.
določitev primerne denarne odpravnine – odkup delnic – cena za odkup delnic – pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna – dokazna ocena – prosti preudarek – pravica do izjave
Ker ni pomembno, po kakšni ceni bi lahko glavni ali izstopajoči delničar delnice prodal na trgu, tudi ne kakšna bi bila situacija oziroma cena ob kakšnem drugem načinu prenehanja predlagateljevega članstva v P. d.d., so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave v postopku, ker mu sodišče prve stopnje ni dovolilo postaviti vprašanj v zvezi z navedenimi okoliščinami.
Sodišče ne more arbitrarno odločiti o višini primernega denarnega nadomestila, ampak mora upoštevati dokaze, ki sami zase ne dajo natančnega odgovora, stvar pa do določene mere razjasnjujejo.
Pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna med obvladujočo in odvisno družbo, na osnovi katere je ceno za odkup delnice predlagal nasprotni udeleženec, ne more biti primerna podlaga za določitev primernega denarnega nadomestila, ker se nanaša na razmerje med obvladujočo in odvisnimi družbami, tržna vrednost pa ni tista, ki bi vplivala na določitev primernega denarnega nadomestila izstopajočega manjšinskega delničarja.
Razlika med kaznivima dejanjema goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ in poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ je med drugim tudi, da je poslovno goljufijo možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla. Kaj takšnega se obdolžencu kot zaposlenemu v družbi T., d.o.o., ne očita.
ZLPP člen 4. Uredba o metodologiji za izdelavo bilance stanja.
lastninsko preoblikovanje podjetij – ugotavljanje družbenega kapitala – osnova za lastninjenje – otvoritvena bilanca na dan 1. 1. 1993 – način vrednotenja sredstev in obveznosti do virov sredstev
Po Uredbi o metodologiji za izdelavo bilance stanja so do trenutka sklenitve Samoupravnega sporazuma o razdružitvi sredstev, pravic in obveznosti imeli deleži na združenih sredstvih naravo dolgoročnih finančnih naložb. Od sklenitve navedenega sporazuma dalje, ko bi tožena stranka morala tožnikom glede na njihov izstop izplačati valorizirano vrednost ustanovnega deleža, so ti deleži premoženja imeli naravo terjatev za izplačilo denarne vrednosti deležev, zaradi česar bi morale tožnice to premoženje prikazati v svojih otvoritvenih bilancah na dan 1.1.1993 v kategoriji terjatev (do tožene stranke) kot to pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.
Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bilo odločeno, da se bo postopek nadaljeval pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, je postal pravnomočen in je bilo torej o krajevni pristojnosti že pravnomočno odločeno, zato je ugovor krajevne pristojnosti v pripravljalni vlogi po pravnomočnosti tega sklepa nedopusten.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – procesno nasledstvo – sklep o nadaljevanju – vročitev sklepa o prekinitvi postopka – procesni pojem stranke
Predmet odločanja je le procesno nasledstvo v tej pravdi, ki temelji na trditvi tožeče stranke, da sta drugotožena in tretjetožena stranka, pravna naslednika prej drugotožene stranke, izbrisane družbe. Ne izpodbijata namreč ugotovitve sodišča prve stopnje, da jima je bil sklep s pozivom, da prevzameta prekinjeni postopek, vročen.
Za opredelitev dopustnosti postopka ni potrebno, da bi tožnik izkazal, da je pravi upnik oziroma da je toženec pravi dolžnik, da bi torej izkazal obstoj stvarne legitimacije, zato pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev o nadaljevanju postopka.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/2, 30/2-3, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZOdv člen 1.
spor o pristojnosti – odvetnik kot stranka – zasebnik – gospodarski spor – spor iz najemnega razmerja
Odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Odvetnik kot zasebnik torej ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP.