ZOdvT člen 8, 16. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
nagrada začasni zastopnici – odvetniška tarifa - povišanje nagrade za zastopanje več strank – dodatek – nagrada za postopek izvršbe
Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga povišata le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožnica zato do povišanja nagrade za narok oziroma do povišanja morebitne druge nagrade ni upravičena.
"Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine“ zajema med drugim tudi nagrado za ugovor kot redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi. Takšna ureditev je tudi logična, saj je odvetnik zaradi svojega predhodnega delovanja v izvršilnem postopku, ko je sestavil bodisi predlog za izvršbo, bodisi ugovor, že seznanjen z zadevo.
Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov ni relevantno, da v času razpolaganja oseba še ni bila dolžnik, ter nadalje, da tedaj dolžnik še ni bil neplačevit, ker je imel drugo premoženje.
Dokazno breme o tem, da dolžnik ni vedel, da z razpolaganjem škoduje upniku, je na dolžniku.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo - subjektivni rok
Če stranka iz objektivnih razlogov, ki so na njeni strani, zamudi rok za opravo kakšnega dejanja, ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, kar je tožeča stranka tudi storila, a žal prepozno.
prijava ločitvene pravice – zavrženje prijave kot preuranjene – pravni interes za prijavo ločitvene pravice na dolžnikovem premoženju pred vpisom stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo
Roka, v katerem upniki prijavijo pravico do ločenega poplačila (njihove pravočasno prijavljene terjatve) iz premoženja stečajnega dolžnika, ki ga bo ta pridobil po dnevu začetka stečajnega postopka, ZFPPIPP ne določa. Zato je rok, v katerem lahko upnik v takem primeru uveljavlja ločitveno pravico v stečajnem postopku, prepuščen razlagi zakona.
Če je pridobitev upnikove ločitvene pravice odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o predlogu za vpis lastninske pravice na ime stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da jo prijavi v stečajnem postopku pred odločitvijo zemljiškoknjižnega sodišča.
ZIZ člen 257, 257/2, 258, 258/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba - načelo kontradiktornosti postopka - odgovor na ugovor - vročitev v izjavo dolžniku
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke je oprlo na trditve, ki jih je upnik podal šele v odgovoru na ugovor, ki pa ga ni vročilo v izjavo dolžniku. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem pravico dolžnika da se izjavi o trditvah, ki jih je upnik podal v odgovoru na ugovor.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075916
SZ-1 člen 17, 17/1, 24, 24/5, 24/6, 25, 25/1, 30, 30/1, 49, 49/1, 53, 53/2, 53/4. ZZZDR člen 52, 52/2. ZN člen 47. OZ člen 73, 73/1. ZPP člen 8, 214.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o opravljanju upravniških storitev – etažni lastniki – vpis v zemljiško knjigo – stanovanje kot skupno premoženje zakoncev – obličnost dogovorov med zakoncema
Dogovor med zakoncema o podpisu pogodbe o opravljanju upravniških storitev ne predstavlja pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, zato zanj ni potrebna oblika notarskega zapisa.
Za dogovor med zakoncema po drugem odstavku 52. člena ZZZDR zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca
Toženka se obveznosti plačila stroškov upravniku ne more razbremeniti zgolj zato, ker v vtoževanem obdobju v zemljiški knjigi še ni bila vknjižena kot (so)lastnica stanovanja.
določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – čim manjša obremenitev tuje nepremičnine – presoja več variant poteka nujne poti
Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Treba je zato upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi potekala nujna pot. Upoštevati je treba tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077259
ZZZDR člen 12, 51. OZ člen 210. ZPP člen 302, 302/3.
skupno premoženje – neupravičena obogatitev – nesklepčnost zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga – obstoj zunajzakonske skupnosti – kršitev načela neposrednosti – izostanek z naroka
Če se preloženi narok opravi pred spremenjenim senatom, sme senat v skladu z določilom tretjega odstavka 302. člena ZPP potem, ko so se stranke izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Ker se tožnica naroka brez opravičenega razloga ni udeležila, se je s tem sama odrekla možnosti izjaviti se o tem vprašanju. Zato kršitev načela neposrednosti, ker je sodišče prve stopnje prebralo zapisnike o zaslišanju prič in njenem zaslišanju brez njenega soglasja, ni podana.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – izjava o premoženjskem stanju – opozorilo o posledicah
Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno pozvalo na predložitev pisne izjave o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov, tožnica pa je bila tudi ustrezno opozorjena na posledice, in sicer da bo sodišče njen predlog za taksno oprostitev zavrnilo, če izjave o svojem premoženju v določenem roku ne bo predložila.
ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
predavatelj – obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost – dodatna pedagoška obveznost – osnovna plača – dodatki – plačilo za delo
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075920
URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.
Dolžnik je vselej navedel številko bremepisa, na katerega se je posamezno plačilo nanašalo in torej opravil izbiro v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Zato je upnik vse vknjižbe plačil dolžnika, ponovno, natančno opravil v skladu z navedbami številk bremepisov, kot jih je določil dolžnik.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075922
ZPP člen 108, 180, 180/1. ZZK-1 člen 19.
ugotovitev obstoja služnostne pravice – vznemirjanje stvarne služnosti – opis poteka služnostne poti – določen zahtevek – zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Ta zahteva izhaja iz izrecne določbe 19. člena ZZK-1, da je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Le tako je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074484
OZ člen 1041, 1041/1.
pogodba o kompenzaciji – dispozitivne zakonske določbe – pogodbena svoboda – odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve – neposlovna odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – trditvena podlaga
Pogodbene stranke so uporabo drugega odstavka 1041. člena OZ izrecno izključile (pri tem je jasno, da ne gre za kogentno zakonsko določbo in so jo pogodbene stranke lahko izključile – to je stvar dogovora pravdnih strank). Ker je bila pogodba s sklenitvijo izpolnjena, tudi ni mogoče od nje odstopiti zaradi neizpolnitve.
Ker je z izpolnitvijo pogodbe o nakazilu toženčeva pogodbena obveznost prenehala (po dogovoru med strankami), podlage poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti ni.
Predmet sodne poravnave je sicer lahko dogovor o delitvi določene nepremičnine, vendar je v tem primeru sodna poravnava dopustna le, če že vsebuje elaborat za evidentiranje sprememb (glede delitve nepremičnine, ki je predmet sodnega postopka oziroma sodne poravnave), najprej v zemljiškem katastru ali katastru stavb in posledično v zemljiški knjigi. V nasprotnem primeru (brez elaborata) je predmet poravnave nedoločen, njegova vsebina pa nejasna in v nasprotju z navedenimi predpisi.
Ker je bil dogovor o delitvi dediščine nedoločen (neustrezna opredelitev nepremičnin, kar ne omogoča zemljiškoknjižne izvedbe), ga sodišče utemeljeno ni odobrilo in posledično povzelo v sklep o dedovanju.
prekinitev nepravdnega postopka – delitev solastnine – spor glede velikosti deležev – vzrok spora
Sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka.
sklepčnost tožbe – pogodba o trgovskem zastopanju - odpravnina
Pogoj za odločanje o pravici do plačila odpravnine v skladu z 833. člena OZ je zatrjevanje dejstev, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila izplačilo odpravnine. Tožnik, ki sicer ni zavezan navesti pravne kvalifikacije zahtevka, mora tako pojasniti, na kakšni podlagi, navedeni v prvem ali četrtem odstavku 833. člena OZ, zahteva odpravnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PSIHOLOGIJA
VSK0007109
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 64. OZ člen 41.
poslovna sposobnost – ničnost – sporazum - izvedeniško mnenje - dokazno breme - pravna domneva - zavrnitev zahtevka
Tožnik je imel v času sklenitve izpodbijanega sporazuma poslovno sposobnost. Velja domneva, da je imel tudi sposobnost razsojanja. Da bi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uspel, bi moral to domnevo izpodbiti, kar mu tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni uspelo. V postopku je uspel dokazati le, da je imel zaradi tako imenovane prilagoditvene motnje (kot izhaja iz izvedeniškega mnenja dr. M.K., gre za duševno motnjo prehodne narave, ki nastopi v obdobju prilagajanja na pomembno spremembo v življenju ali na obremenjujoče življenjsko doživetje) zmanjšano možnost razumevanja pomena in razumevanja posledic pravnega posla, ni pa dokazal, da je bil v času sklenitve sporazuma nesposoben razsojanja in torej ni dokazal, da je bil poslovno nesposoben.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – priposestvovanje – odločba državnega organa – mejni ugotovitveni postopek – lastniška posest - dobrovernost
Dokazno breme obstoja lastniške posesti skozi določeno priposestvovalno dobo nosi priposestvovalec, medtem ko za dobrovernost velja pravna domneva iz 9. člena SPZ, tako da mora nedobrovernost dokazovati nasprotna stranka. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari, v opravičljivi zmoti pa je tedaj, ko misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Če naj bi jo pridobil na podlagi pravnega posla, mora torej utemeljeno misliti, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni naslov in razpolagalna sposobnost prenosnika).
V dobri veri je le tisti, ki je, kljub ustrezni skrbnosti, v zmotnem prepričanju, da je stvar, ki jo ima v posesti tudi zares njegova. Priposestvovalčeva dobrovernost mora torej izhajati iz neke konkretne podlage, ki v zavesti priposestvovalca obstaja brez dvoma, zaradi česar ne more zadoščati tožničina izjava, da je bila prepričana, da ima pravni naslov za pridobitev spornega zemljišča na podlagi dogovora s solastnico.
Izpodbijana sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Očitano ravnanje tožnika (prodajalca), da je sedemkrat z uporabo gesla poslovodje neupravičeno vstopal v aplikacijo „prodaja kurilnega olja“, ob tem posegel v naročilo in način prvega plačila spremenil iz gotovine v položnico ter s tem povzročil svojemu delodajalcu škodo, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.