STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075922
ZPP člen 108, 180, 180/1. ZZK-1 člen 19.
ugotovitev obstoja služnostne pravice – vznemirjanje stvarne služnosti – opis poteka služnostne poti – določen zahtevek – zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Ta zahteva izhaja iz izrecne določbe 19. člena ZZK-1, da je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Le tako je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
V kolikor stranka v postopku (predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu) prične postopek za oceno ustavnosti, niso podani pogoji za prekinitev postopka na podlagi določila 23. člena ZUstS, ki določa, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti (1. odstavek).
ZPP člen 124, 224, 224/1, 243, 245, 245/1, 254/3, 337, 337/1. ZNP člen 37.
delitev solastnine – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – zapisnik o glavni obravnavi – zapisnik o naroku - javna listina – ugovor - nedovoljena pritožbena novota – predlagalni nepravdni postopek – nevročitev pripravljalne vloge – pripravljalna vloga
Pritožnik ne more biti uspešen s svojimi predlogi o postavitvi novega sodnega cenilca in z novimi predlogi o delitvi solastnine. Dal jih je namreč šele v pritožbi, torej prepozno.
Iz zapisnika glavne obravnave, ki je javna listina, ne izhaja, da sta pooblaščenki na samem naroku za glavno obravnavo ugovarjali zoper vsebino zapisnika, oziroma zapisnik ne vsebuje ugovorov pooblaščenk prvega nasprotnega udeleženca, ki jim ni bilo ugodeno, zato s pritožbenim nasprotovanjem zapisniku prvi nasprotni udeleženec ne more biti uspešen.
ZDLov-1 člen 54, 54/5. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171, 171/2. ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 216.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - ravnanje oškodovanca - lovec - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - tetraplegija - katastrofalna škoda - vštevanje invalidnine - dodatek za pomoč in postrežbo - renta
Da bi bila objektivna odgovornost tožene stranke, predpisana v petem odstavku 54. člena ZDLov-1, kakorkoli krajevno omejena (medvedka tožnika ni napadla v vasi ali sicer obljudenem naselju, temveč v svojem naravnem okolju/gozdu), iz zakonskega besedila ne izhaja, pa bi po oceni pritožbenega sodišča to moralo izhajati, da bi se tožena stranka lahko nanjo uspešno sklicevala. Sploh pa je bil po oceni pritožbenega sodišča očiten namen zakonodajalca predpisati objektivno odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zaščiteni prostoživeči sesalci in ptice, prav zato, ker so zaščitene, ali, kot se v pritožbi izrazi tožena stranka, ker „se divjad lovi, zavarovane živalske vrste pa ne“. Kadar se država odloči, da bo določene živalske populacije ščitila (tudi na račun življenja in zdravja ljudi), je logično, da predpiše svojo objektivno odgovornost za škodo, ki jo te populacije povzročajo človeku.
Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek ocenilo na 30 %. Pri tem je pravilno izhajalo iz izhodišča, da sam odhod v območje medveda v času, ko medvedke kotijo, ni ravnanje, ki bi utemeljevalo kakršenkoli soprispevek k nastanku škode, četudi gre za lovca. Ob tem je nadalje ugotovilo (in te ugotovitve tožena stranka v pritožbi ne izpodbija), da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik vedel, kje je brlog in bi ga šel iskat, da bi ga fotografiral. Tožniku je soprispevek k nastanku škode pripisalo zato, ker se je, ko je že bil v gozdu, spustil po klancu navzdol proti polici pred brlogom, ker ga je zanimalo, kaj tam je, pri tem pa upoštevalo, da je bil lovec, ki je vedel, da je to osrednje območje medveda in čas, ko medvedke kotijo, s seboj pa je imel tudi solzivec, pa tudi, da je šlo za začasni medvedji brlog na relativno dostopnem mestu in da je medved bitje, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženo.
premoženjska škoda – opravljanje poslovne dejavnosti – upoštevanje bolniškega staleža – bolniški stalež
Za izračun škode pri opravljanju poslovne dejavnosti so relevantni podatki o tožnikovem dobičku (kot razliki med prihodki in odhodki iz njegove poslovne dejavnosti).
Sodišče prve stopnje pri izračunu škode ne bi smelo upoštevati dveh mesecev, ko je bil tožnik na bolniški oziroma ni delal.
določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – čim manjša obremenitev tuje nepremičnine – presoja več variant poteka nujne poti
Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Treba je zato upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi potekala nujna pot. Upoštevati je treba tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
predavatelj – obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost – dodatna pedagoška obveznost – osnovna plača – dodatki – plačilo za delo
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
Element vzročne zveze se v določenih okoliščinah lahko ugotavlja tudi s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične. To pomeni, da morajo biti razlogi, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju.
vštevanje daril v dedni delež – obnova postopka – dovoljenost predloga za obnovo
Ker tožnici v predmetnem postopku navajata, da sta vedeli za darilno pogodbo, dodajata pa, da z določilom 12. člena darilne pogodbe, in sicer da se podarjeno premoženje tožencu všteva v dedni delež, nista bili seznanjeni, nista izkazali, da vštetja darila v dedni delež ne bi mogli zahtevati že v zapuščinskem postopku. Dejstvo, da za določilo 12. člena darilne pogodbe nista vedeli, ne vpliva na njuno pravico zahtevati vštetja daril v zapuščinskem postopku. V skladu z 58. členom ZD ima namreč takšno pravico vsak dedič, in sicer neodvisno od tega, ali je bila ta možnost dogovorjena med zapustnikom in obdarjencem.
ZDR člen 109, 109/1, 109/4, 204, 204/4. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 2.
odpravnina – sodno varstvo – denarne terjatve iz delovnega razmerja
Tožniku odpravnina pripada, kljub temu, da ni izpodbijal odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Izplačilo odpravnine je denarni zahtevek, zato tožnik ni zamudil roka za sodno varstvo 30 dni, saj je 30 dnevni rok določen le za zahtevke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je lahko svojo denarno terjatev iz naslova odpravnine uveljavljal direktno pred sodiščem na podlagi določil 4. odstavka 204. člena ZDR.
Dejstvo, da sta bila v času posojila kreditojemalec in toženka zakonca, samo po sebi ne zadošča za solidarno odgovornost zakonca za dolg drugega zakonca. Tožnik ni niti trdil, še manj pa dokazoval, da predstavlja posojilo skupen dolg zakoncev.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – pritožba upnika
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, o ugovoru upnika ni odločilo. S tem je bistveno kršilo določbo 1. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PSIHOLOGIJA
VSK0007109
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 64. OZ člen 41.
poslovna sposobnost – ničnost – sporazum - izvedeniško mnenje - dokazno breme - pravna domneva - zavrnitev zahtevka
Tožnik je imel v času sklenitve izpodbijanega sporazuma poslovno sposobnost. Velja domneva, da je imel tudi sposobnost razsojanja. Da bi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uspel, bi moral to domnevo izpodbiti, kar mu tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni uspelo. V postopku je uspel dokazati le, da je imel zaradi tako imenovane prilagoditvene motnje (kot izhaja iz izvedeniškega mnenja dr. M.K., gre za duševno motnjo prehodne narave, ki nastopi v obdobju prilagajanja na pomembno spremembo v življenju ali na obremenjujoče življenjsko doživetje) zmanjšano možnost razumevanja pomena in razumevanja posledic pravnega posla, ni pa dokazal, da je bil v času sklenitve sporazuma nesposoben razsojanja in torej ni dokazal, da je bil poslovno nesposoben.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075920
URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.
Dolžnik je vselej navedel številko bremepisa, na katerega se je posamezno plačilo nanašalo in torej opravil izbiro v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Zato je upnik vse vknjižbe plačil dolžnika, ponovno, natančno opravil v skladu z navedbami številk bremepisov, kot jih je določil dolžnik.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odgovornost projektanta – izpolnitev pogodbe
Toženec je sam nabavil transformatorsko postajo, ki jo je izbral tožnik kot projektant, in ne tožnik kot izvajalec pogodbeno dogovorjenih del. Zato so navedbe toženca glede ravnanja tožnika kot projektanta pravno nepomembne in ne vplivajo na dolžnost izpolniti pogodbene obveznosti (predmet presoje v obravnavani zadevi ni odgovornost tožnika kot projektanta, temveč presoja ravnanj pravdnih strank glede izpolnitve pogodbenih obveznosti iz podjemne pogodbe). Glede (ne)izpolnitve pogodbenih obveznosti pa med strankama ni sporno, da je tožnik pogodbene obveznosti izpolnil, ne pa tudi toženec.