OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074484
OZ člen 1041, 1041/1.
pogodba o kompenzaciji – dispozitivne zakonske določbe – pogodbena svoboda – odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve – neposlovna odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – trditvena podlaga
Pogodbene stranke so uporabo drugega odstavka 1041. člena OZ izrecno izključile (pri tem je jasno, da ne gre za kogentno zakonsko določbo in so jo pogodbene stranke lahko izključile – to je stvar dogovora pravdnih strank). Ker je bila pogodba s sklenitvijo izpolnjena, tudi ni mogoče od nje odstopiti zaradi neizpolnitve.
Ker je z izpolnitvijo pogodbe o nakazilu toženčeva pogodbena obveznost prenehala (po dogovoru med strankami), podlage poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti ni.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNE TAKSE
VSL0075940
ZD člen 132, 141, 224. ZTLR člen 37, 37/3. SPZ člen 92, 92/3. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZST-1 člen 19, 34a, 34a/1.
dediščinska tožba – lastninska tožba – tožbeni zahtevek – zastaranje terjatve za izročitev dediščine – vrednost spornega predmeta – varstvo lastninske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Izročitev nepremičnine v neposredno posest je tisto, kar tožniki z dediščinsko tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka o obstoju dedne (lastninske) pravice lahko uveljavljajo. Zahtevek za varstvo lastninske pravice in izročitev stvari v neposredno posest pa ne zastara.
Zastaralni roki po 141. čl. ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva predmete, ki jih ima posestnik v posesti kot svojo dediščino.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023260
ZKP člen 148, 148/4, 166, 166/2, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2. : KZ: člen 311, 311/3. : KZ-1 člen 7, 7/2, 47, 47/1.
pravica do obrambe z zagovornikom – načelo neposrednosti – prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - denarna kazen – milejši zakon
ZKP ne določa, da bi moral biti osumljenec, ki je prisoten ob izvajanju posameznih preiskovalnih dejanj (zaslišanje prič pred uvedbo preiskave pred preiskovalnim sodnikom) opozorjen, da ima pravico, da si vzame zagovornika. O tej pravici je bil poučen ob zaslišanju s strani policistov v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP pred izvajanjem preiskovalnih dejanj. Zato sodišče svojo odločitev lahko upre na izpovedi prič, ki so bile zaslišane še pred uvedbo kazenskega postopka in jih iz razlogov iz 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP ni bilo mogoče zaslišati na glavni obravnavi, saj je bil obtoženi neposredno soočen z obremenilnimi dokazi v času nujnih preiskovalnih dejanj.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – civilna kazen
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – pritožba upnika
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, o ugovoru upnika ni odločilo. S tem je bistveno kršilo določbo 1. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP.
sklepčnost tožbe – pogodba o trgovskem zastopanju - odpravnina
Pogoj za odločanje o pravici do plačila odpravnine v skladu z 833. člena OZ je zatrjevanje dejstev, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila izplačilo odpravnine. Tožnik, ki sicer ni zavezan navesti pravne kvalifikacije zahtevka, mora tako pojasniti, na kakšni podlagi, navedeni v prvem ali četrtem odstavku 833. člena OZ, zahteva odpravnino.
zamudna sodba – obveznost plačila – pritožbeni razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato v tej smeri podanih pritožbenih navedb in dokazov ni mogoče upoštevati.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075922
ZPP člen 108, 180, 180/1. ZZK-1 člen 19.
ugotovitev obstoja služnostne pravice – vznemirjanje stvarne služnosti – opis poteka služnostne poti – določen zahtevek – zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Ta zahteva izhaja iz izrecne določbe 19. člena ZZK-1, da je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Le tako je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – izjava o premoženjskem stanju – opozorilo o posledicah
Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno pozvalo na predložitev pisne izjave o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov, tožnica pa je bila tudi ustrezno opozorjena na posledice, in sicer da bo sodišče njen predlog za taksno oprostitev zavrnilo, če izjave o svojem premoženju v določenem roku ne bo predložila.
V kolikor stranka v postopku (predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu) prične postopek za oceno ustavnosti, niso podani pogoji za prekinitev postopka na podlagi določila 23. člena ZUstS, ki določa, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti (1. odstavek).
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075916
SZ-1 člen 17, 17/1, 24, 24/5, 24/6, 25, 25/1, 30, 30/1, 49, 49/1, 53, 53/2, 53/4. ZZZDR člen 52, 52/2. ZN člen 47. OZ člen 73, 73/1. ZPP člen 8, 214.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o opravljanju upravniških storitev – etažni lastniki – vpis v zemljiško knjigo – stanovanje kot skupno premoženje zakoncev – obličnost dogovorov med zakoncema
Dogovor med zakoncema o podpisu pogodbe o opravljanju upravniških storitev ne predstavlja pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, zato zanj ni potrebna oblika notarskega zapisa.
Za dogovor med zakoncema po drugem odstavku 52. člena ZZZDR zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca
Toženka se obveznosti plačila stroškov upravniku ne more razbremeniti zgolj zato, ker v vtoževanem obdobju v zemljiški knjigi še ni bila vknjižena kot (so)lastnica stanovanja.
Toženec je uveljavljal ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ in je na njem trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja tožeče stranke pri pridobitvi in vnovčenju predmeta leasinga.
Ob tehtanju kršitev cestnoprometnih predpisov in načina vožnje obeh udeležencev, ki oba nista bila dovolj pozorna na dogajanje na cestišču, je primerna odgovornost obeh udeležencev prometne nesreče do polovice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
Predmet sodne poravnave je sicer lahko dogovor o delitvi določene nepremičnine, vendar je v tem primeru sodna poravnava dopustna le, če že vsebuje elaborat za evidentiranje sprememb (glede delitve nepremičnine, ki je predmet sodnega postopka oziroma sodne poravnave), najprej v zemljiškem katastru ali katastru stavb in posledično v zemljiški knjigi. V nasprotnem primeru (brez elaborata) je predmet poravnave nedoločen, njegova vsebina pa nejasna in v nasprotju z navedenimi predpisi.
Ker je bil dogovor o delitvi dediščine nedoločen (neustrezna opredelitev nepremičnin, kar ne omogoča zemljiškoknjižne izvedbe), ga sodišče utemeljeno ni odobrilo in posledično povzelo v sklep o dedovanju.
nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – upravičenec zahtevati uporabnino
Za odgovor na vprašanje, ali je tožnica upravičena zahtevati uporabnino, ni odločilno, ali je (zemljiškoknjižna) lastnica stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem, ampak ali jo ima pravico uporabljati.
odgovornost banke za obveznosti podružnice – pogodba o bančnem depozitu – obveznost banke za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ
Tožnik je bil deponent toženke. Depozitno pogodbo je imel sklenjeno z LB OB Sarajevo, ki se je leta 1989 registrirala kot podružnica (filiala) tožene stranke, ki pa ni pravna oseba, pri čemer imajo v podružnici vložene devizne enake pravne učinke, kot da bi bile vložene v samo toženko oziroma na njenem sedežu v Ljubljani.
prijava ločitvene pravice – zavrženje prijave kot preuranjene – pravni interes za prijavo ločitvene pravice na dolžnikovem premoženju pred vpisom stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo
Roka, v katerem upniki prijavijo pravico do ločenega poplačila (njihove pravočasno prijavljene terjatve) iz premoženja stečajnega dolžnika, ki ga bo ta pridobil po dnevu začetka stečajnega postopka, ZFPPIPP ne določa. Zato je rok, v katerem lahko upnik v takem primeru uveljavlja ločitveno pravico v stečajnem postopku, prepuščen razlagi zakona.
Če je pridobitev upnikove ločitvene pravice odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o predlogu za vpis lastninske pravice na ime stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da jo prijavi v stečajnem postopku pred odločitvijo zemljiškoknjižnega sodišča.
obveznost plačila – dodatki k plači – plačilo za delo
Zmotno je stališče tožnika, da lahko toženec dokazuje dejstvo, da je stroške v zvezi z delom v celoti plačal le z listinskimi dokazi, torej podpisanimi blagajniškimi izdatki.