obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – trditveno breme – blokada transakcijskega računa – sredstva izvršbe
Dolžnik ni navedel pomembnih dejstev, in sicer na katera sredstva izvršbe upniki lahko posežejo, posebej glede na dejstvo, da je zatrjeval, da posluje, kar pa pomeni, da jih tudi potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Ni tudi navedel pomembnega podatka, da premoženje ni že obremenjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PSIHOLOGIJA
VSK0007109
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 64. OZ člen 41.
poslovna sposobnost – ničnost – sporazum - izvedeniško mnenje - dokazno breme - pravna domneva - zavrnitev zahtevka
Tožnik je imel v času sklenitve izpodbijanega sporazuma poslovno sposobnost. Velja domneva, da je imel tudi sposobnost razsojanja. Da bi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uspel, bi moral to domnevo izpodbiti, kar mu tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni uspelo. V postopku je uspel dokazati le, da je imel zaradi tako imenovane prilagoditvene motnje (kot izhaja iz izvedeniškega mnenja dr. M.K., gre za duševno motnjo prehodne narave, ki nastopi v obdobju prilagajanja na pomembno spremembo v življenju ali na obremenjujoče življenjsko doživetje) zmanjšano možnost razumevanja pomena in razumevanja posledic pravnega posla, ni pa dokazal, da je bil v času sklenitve sporazuma nesposoben razsojanja in torej ni dokazal, da je bil poslovno nesposoben.
ZDR člen 109, 109/1, 109/4, 204, 204/4. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 2.
odpravnina – sodno varstvo – denarne terjatve iz delovnega razmerja
Tožniku odpravnina pripada, kljub temu, da ni izpodbijal odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Izplačilo odpravnine je denarni zahtevek, zato tožnik ni zamudil roka za sodno varstvo 30 dni, saj je 30 dnevni rok določen le za zahtevke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je lahko svojo denarno terjatev iz naslova odpravnine uveljavljal direktno pred sodiščem na podlagi določil 4. odstavka 204. člena ZDR.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – pritožba upnika
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, o ugovoru upnika ni odločilo. S tem je bistveno kršilo določbo 1. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZPP člen 328, 328/1, 332.
predhodna odredba – ugovor zoper predhodno odredbo – zanikanje obstoja obligacijskega razmerja – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – domneva nevarnosti – popravni sklep – očitna napaka
Tudi v izvršilnem postopku ugovorno zanikanje poslovnega razmerja z upnikom šteje kot zadostni standard za obrazloženost ugovora. Zato zaključki sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o vsebini ugovora niso v nasprotju z zaključki izvršilnega sodišča, ki je ocenilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen.
Sodišče lahko kadarkoli odpravi očitne napake v prepisu sklepa, torej tudi takrat, če na napake opozori tretja oseba.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – stroški začasnega zastopnika v zvezi z vloženo pritožbo
Zahteva tožeče stranke v odgovoru na pritožbo (ki jo je vložil začasni zastopnik toženca), da ji pritožbeno sodišče v okviru odločanja o stroških pritožbenega postopka prizna (tudi) stroške začasnega zastopnika, ki so nastali s tem, ker je slednji vložil pritožbo, je preuranjena. Te stroške bo moralo sodišče prve stopnje najprej odmeriti in naložiti v plačilo tožeči stranki. V istem sklepu bo nato sodišče prve stopnje tudi odločilo, ali je tožeča stranka, upoštevajoč uspeh v pravdi, upravičena do njihovega povračila.
protipravno ravnanje - predvidljivost posledic - prevzem tveganja s strani oškodovanca
Protipravno je ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode. Tako ravnanje pa nima značilnosti protipravnosti takrat, ko je oškodovanec sam prevzel tveganje nastopa negativnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi takega ravnanja.
Trditve v pritožbi, da ob profesionalnem rezanju betona oziroma železnih armatur iskre ne bi smele nekontrolirano leteti, posamezni odrezani deli pa ne pasti na tla, so nelogične. Posledica rezanja betona je, da okruški padejo na tla, enako je posledica iskrenja da žareči delci nekje pristanejo. Te zakonitosti pa bi morala pri zaščiti stanovanj, v katerih se je rezal beton, kot predvidljive upoštevati sama tožeča stranka in se zato prevzetega tveganja s temi trditvami ne more razbremeniti.
nesklepčnost tožbenega zahtevka – ugotovitev obstoja daril - vračunanje daril v dedni delež – oblika darila
Tožnika ne zatrjujeta, da je zapustnik nepremičnine podaril hčerki z darilno pogodbo. Nasprotno, tožnika priznavata, da jih je slednja kupila. Ker spornih nepremičnin ni pridobila od zapustnika, tožbeni zahtevek z vsebino, kot ga uveljavljata tožnika, ne more biti utemeljen. Če je zapustnik res dal denar za nakup nepremičnin, kot zatrjujeta tožnika, darilo predstavljajo kvečjemu ta denarna sredstva, a tega tožnika s tožbenim zahtevkom ne uveljavljata.
NEPRAVDNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075932
ZPP člen 44, 44/3, 346, 346/1. ZNP člen 37. ZST-1 člen 19.
vrednost nepremičnine kot osnova za odmero sodne takse – oprostitve plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – pravica do pritožbe
Predlagateljica je v predlogu za razdružitev nepremičnine kot osnovo za odmero sodne takse navedla znesek 15.000,00 EUR, kar po oceni sodišča prve stopnje ne more držati, saj je po spletnih podatkih GURS vrednost nepremičnine, ki se razdružuje, ocenjena na 64.438,00 EUR. Skladno s tem je sodišče prve stopnje o vrednosti spornega predmeta na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP samo odločilo s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Dejstvo, da sta bila v času posojila kreditojemalec in toženka zakonca, samo po sebi ne zadošča za solidarno odgovornost zakonca za dolg drugega zakonca. Tožnik ni niti trdil, še manj pa dokazoval, da predstavlja posojilo skupen dolg zakoncev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023260
ZKP člen 148, 148/4, 166, 166/2, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2. : KZ: člen 311, 311/3. : KZ-1 člen 7, 7/2, 47, 47/1.
pravica do obrambe z zagovornikom – načelo neposrednosti – prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - denarna kazen – milejši zakon
ZKP ne določa, da bi moral biti osumljenec, ki je prisoten ob izvajanju posameznih preiskovalnih dejanj (zaslišanje prič pred uvedbo preiskave pred preiskovalnim sodnikom) opozorjen, da ima pravico, da si vzame zagovornika. O tej pravici je bil poučen ob zaslišanju s strani policistov v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP pred izvajanjem preiskovalnih dejanj. Zato sodišče svojo odločitev lahko upre na izpovedi prič, ki so bile zaslišane še pred uvedbo kazenskega postopka in jih iz razlogov iz 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP ni bilo mogoče zaslišati na glavni obravnavi, saj je bil obtoženi neposredno soočen z obremenilnimi dokazi v času nujnih preiskovalnih dejanj.
DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075920
URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.
Dolžnik je vselej navedel številko bremepisa, na katerega se je posamezno plačilo nanašalo in torej opravil izbiro v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Zato je upnik vse vknjižbe plačil dolžnika, ponovno, natančno opravil v skladu z navedbami številk bremepisov, kot jih je določil dolžnik.
določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – čim manjša obremenitev tuje nepremičnine – presoja več variant poteka nujne poti
Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot pa bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Treba je zato upoštevati načelo sorazmernosti. Sorazmernost ni podana, če se z nujno potjo onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi potekala nujna pot. Upoštevati je treba tudi načelo čim manjše obremenitve tuje nepremičnine.
Element vzročne zveze se v določenih okoliščinah lahko ugotavlja tudi s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične. To pomeni, da morajo biti razlogi, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju.
izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev – izločitveni razlog – interno vodovodno omrežje – odlok o oskrbi z vodo
Predlog za izločitev izvedenca, podan po prejemu izvedenskega mnenja, a pred zaslišanjem izvedenca na naroku za glavno obravnavo, in nato ponovno v ugovoru zoper izvedensko mnenje, ni prepozen.
obveznost plačila – dodatki k plači – plačilo za delo
Zmotno je stališče tožnika, da lahko toženec dokazuje dejstvo, da je stroške v zvezi z delom v celoti plačal le z listinskimi dokazi, torej podpisanimi blagajniškimi izdatki.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077259
ZZZDR člen 12, 51. OZ člen 210. ZPP člen 302, 302/3.
skupno premoženje – neupravičena obogatitev – nesklepčnost zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga – obstoj zunajzakonske skupnosti – kršitev načela neposrednosti – izostanek z naroka
Če se preloženi narok opravi pred spremenjenim senatom, sme senat v skladu z določilom tretjega odstavka 302. člena ZPP potem, ko so se stranke izjavile, odločiti, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Ker se tožnica naroka brez opravičenega razloga ni udeležila, se je s tem sama odrekla možnosti izjaviti se o tem vprašanju. Zato kršitev načela neposrednosti, ker je sodišče prve stopnje prebralo zapisnike o zaslišanju prič in njenem zaslišanju brez njenega soglasja, ni podana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
ZIZ člen 257, 257/2, 258, 258/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba - načelo kontradiktornosti postopka - odgovor na ugovor - vročitev v izjavo dolžniku
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke je oprlo na trditve, ki jih je upnik podal šele v odgovoru na ugovor, ki pa ga ni vročilo v izjavo dolžniku. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem pravico dolžnika da se izjavi o trditvah, ki jih je upnik podal v odgovoru na ugovor.