ZDLov-1 člen 54, 54/5. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171, 171/2. ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 216.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - ravnanje oškodovanca - lovec - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - tetraplegija - katastrofalna škoda - vštevanje invalidnine - dodatek za pomoč in postrežbo - renta
Da bi bila objektivna odgovornost tožene stranke, predpisana v petem odstavku 54. člena ZDLov-1, kakorkoli krajevno omejena (medvedka tožnika ni napadla v vasi ali sicer obljudenem naselju, temveč v svojem naravnem okolju/gozdu), iz zakonskega besedila ne izhaja, pa bi po oceni pritožbenega sodišča to moralo izhajati, da bi se tožena stranka lahko nanjo uspešno sklicevala. Sploh pa je bil po oceni pritožbenega sodišča očiten namen zakonodajalca predpisati objektivno odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zaščiteni prostoživeči sesalci in ptice, prav zato, ker so zaščitene, ali, kot se v pritožbi izrazi tožena stranka, ker „se divjad lovi, zavarovane živalske vrste pa ne“. Kadar se država odloči, da bo določene živalske populacije ščitila (tudi na račun življenja in zdravja ljudi), je logično, da predpiše svojo objektivno odgovornost za škodo, ki jo te populacije povzročajo človeku.
Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek ocenilo na 30 %. Pri tem je pravilno izhajalo iz izhodišča, da sam odhod v območje medveda v času, ko medvedke kotijo, ni ravnanje, ki bi utemeljevalo kakršenkoli soprispevek k nastanku škode, četudi gre za lovca. Ob tem je nadalje ugotovilo (in te ugotovitve tožena stranka v pritožbi ne izpodbija), da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik vedel, kje je brlog in bi ga šel iskat, da bi ga fotografiral. Tožniku je soprispevek k nastanku škode pripisalo zato, ker se je, ko je že bil v gozdu, spustil po klancu navzdol proti polici pred brlogom, ker ga je zanimalo, kaj tam je, pri tem pa upoštevalo, da je bil lovec, ki je vedel, da je to osrednje območje medveda in čas, ko medvedke kotijo, s seboj pa je imel tudi solzivec, pa tudi, da je šlo za začasni medvedji brlog na relativno dostopnem mestu in da je medved bitje, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženo.
V kolikor stranka v postopku (predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu) prične postopek za oceno ustavnosti, niso podani pogoji za prekinitev postopka na podlagi določila 23. člena ZUstS, ki določa, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti (1. odstavek).
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075922
ZPP člen 108, 180, 180/1. ZZK-1 člen 19.
ugotovitev obstoja služnostne pravice – vznemirjanje stvarne služnosti – opis poteka služnostne poti – določen zahtevek – zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Ta zahteva izhaja iz izrecne določbe 19. člena ZZK-1, da je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Le tako je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075916
SZ-1 člen 17, 17/1, 24, 24/5, 24/6, 25, 25/1, 30, 30/1, 49, 49/1, 53, 53/2, 53/4. ZZZDR člen 52, 52/2. ZN člen 47. OZ člen 73, 73/1. ZPP člen 8, 214.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o opravljanju upravniških storitev – etažni lastniki – vpis v zemljiško knjigo – stanovanje kot skupno premoženje zakoncev – obličnost dogovorov med zakoncema
Dogovor med zakoncema o podpisu pogodbe o opravljanju upravniških storitev ne predstavlja pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, zato zanj ni potrebna oblika notarskega zapisa.
Za dogovor med zakoncema po drugem odstavku 52. člena ZZZDR zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca
Toženka se obveznosti plačila stroškov upravniku ne more razbremeniti zgolj zato, ker v vtoževanem obdobju v zemljiški knjigi še ni bila vknjižena kot (so)lastnica stanovanja.
ZPP člen 124, 224, 224/1, 243, 245, 245/1, 254/3, 337, 337/1. ZNP člen 37.
delitev solastnine – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – zapisnik o glavni obravnavi – zapisnik o naroku - javna listina – ugovor - nedovoljena pritožbena novota – predlagalni nepravdni postopek – nevročitev pripravljalne vloge – pripravljalna vloga
Pritožnik ne more biti uspešen s svojimi predlogi o postavitvi novega sodnega cenilca in z novimi predlogi o delitvi solastnine. Dal jih je namreč šele v pritožbi, torej prepozno.
Iz zapisnika glavne obravnave, ki je javna listina, ne izhaja, da sta pooblaščenki na samem naroku za glavno obravnavo ugovarjali zoper vsebino zapisnika, oziroma zapisnik ne vsebuje ugovorov pooblaščenk prvega nasprotnega udeleženca, ki jim ni bilo ugodeno, zato s pritožbenim nasprotovanjem zapisniku prvi nasprotni udeleženec ne more biti uspešen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda - skaženost
Pojem skaženosti je pravni standard, ki se presoja pa se po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so sprememba oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost oškodovanca, itd. Nežni brazgotini na palcih obeh rok tožnika sta praktično neopazni. Omejena gibljivost palca levice za tožnika sama po sebi predstavlja le manjšo estetsko motnjo. Navedeno pomeni, da o skaženosti po objektivnih merilih ni mogoče govoriti. Tožnik zato ni upravičen do odškodnine zaradi skaženosti.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – priposestvovanje – odločba državnega organa – mejni ugotovitveni postopek – lastniška posest - dobrovernost
Dokazno breme obstoja lastniške posesti skozi določeno priposestvovalno dobo nosi priposestvovalec, medtem ko za dobrovernost velja pravna domneva iz 9. člena SPZ, tako da mora nedobrovernost dokazovati nasprotna stranka. Dobroverni posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari, v opravičljivi zmoti pa je tedaj, ko misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Če naj bi jo pridobil na podlagi pravnega posla, mora torej utemeljeno misliti, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice (pravni naslov, pridobitni naslov in razpolagalna sposobnost prenosnika).
V dobri veri je le tisti, ki je, kljub ustrezni skrbnosti, v zmotnem prepričanju, da je stvar, ki jo ima v posesti tudi zares njegova. Priposestvovalčeva dobrovernost mora torej izhajati iz neke konkretne podlage, ki v zavesti priposestvovalca obstaja brez dvoma, zaradi česar ne more zadoščati tožničina izjava, da je bila prepričana, da ima pravni naslov za pridobitev spornega zemljišča na podlagi dogovora s solastnico.
Postopek pred CSD zaradi postavitve začasnega zastopnika tožencu iz te pravde je upravni postopek, medtem ko je nepravdni postopek N 185/2008 zaradi odvzema poslovne sposobnosti tožencu sodni postopek, oba postopka pa sta med sabo nepovezana in neodvisna drug od drugega.
Izpodbijana sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Očitano ravnanje tožnika (prodajalca), da je sedemkrat z uporabo gesla poslovodje neupravičeno vstopal v aplikacijo „prodaja kurilnega olja“, ob tem posegel v naročilo in način prvega plačila spremenil iz gotovine v položnico ter s tem povzročil svojemu delodajalcu škodo, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
zamudna sodba – obveznost plačila – pritožbeni razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato v tej smeri podanih pritožbenih navedb in dokazov ni mogoče upoštevati.
Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov ni relevantno, da v času razpolaganja oseba še ni bila dolžnik, ter nadalje, da tedaj dolžnik še ni bil neplačevit, ker je imel drugo premoženje.
Dokazno breme o tem, da dolžnik ni vedel, da z razpolaganjem škoduje upniku, je na dolžniku.
Toženec (odvetnik) ni bil upravičen do plačila za opravljene odvetniške storitve v sodnih postopkih, če je bila odločitev sodišča za tožnika neuspeh, in če toženec pri zastopanju tožnika v sodnih postopkih ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, oziroma če si toženec z ustrezno poklicno (odvetniško) skrbnostjo ni prizadeval (uspešno) opraviti posel.
odškodninska obveznost – protipravno ravnanje - opustitev postavitve prometnega znaka – vožnja s kolesom – kolesarska steza – vzročna zveza
Ni mogoč zaključek, da je bil vzrok za tožnikovo zapeljanje proti sredini cestišča v okoliščini, da ni mogel razbrati prave (kolesarske) poti oziroma v očitanih opustitvah toženke.
Tožnik ni postopal po navedenih varnostnih predpisih, ki določajo dolžno skrbnost ravnanja, ko je zapeljal v levo izven začrtane smeri kolesarjev.
Posip cestišča s peskom v zimskem času je okoliščina, ki bi jo tožnik moral predvideti.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – izjava o premoženjskem stanju – opozorilo o posledicah
Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno pozvalo na predložitev pisne izjave o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov, tožnica pa je bila tudi ustrezno opozorjena na posledice, in sicer da bo sodišče njen predlog za taksno oprostitev zavrnilo, če izjave o svojem premoženju v določenem roku ne bo predložila.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNE TAKSE
VSL0075940
ZD člen 132, 141, 224. ZTLR člen 37, 37/3. SPZ člen 92, 92/3. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZST-1 člen 19, 34a, 34a/1.
dediščinska tožba – lastninska tožba – tožbeni zahtevek – zastaranje terjatve za izročitev dediščine – vrednost spornega predmeta – varstvo lastninske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Izročitev nepremičnine v neposredno posest je tisto, kar tožniki z dediščinsko tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka o obstoju dedne (lastninske) pravice lahko uveljavljajo. Zahtevek za varstvo lastninske pravice in izročitev stvari v neposredno posest pa ne zastara.
Zastaralni roki po 141. čl. ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva predmete, ki jih ima posestnik v posesti kot svojo dediščino.
prekinitev postopka – spor o obsegu zapuščine – neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje – časovne meje pravnomočnosti – delni dedni sklep – izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe
Zaradi ničnosti zavezovalnega posla je vknjižba nepremičnin na pritožnika neveljavna. Neveljavnost vknjižbe je mogoče uveljavljati z izbrisno tožbo, s katero se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov.
Po morebitnem izbrisu izpodbijanje vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bodo obravnavane nepremičnine pripadle zapuščini. Tega pravno relevantnega dejstva zavrnilna sodba, ki je bila izdana v času, ko je bil zemljiškoknjižni lastnik obravnavanih nepremičnin pritožnik, zaradi časovnih meja pravnomočnosti ni mogla zajeti.
delitev dediščine – sporazum o delitvi zapuščine - vračunanje daril - popravni sklep
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati vsebine sodne odločbe oziroma odpravljati napake pri vsebinskem odločanju. Z obravnavanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje sodno odločbo vsebinsko spremenilo s tem, ko je v 4. točki izreka sklepa o dedovanju lastninsko pravico dedičev nadomestilo s skupno lastnino.
Vračunanje daril se upošteva pri delitvi, torej po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Zgolj v primeru, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju.
vštevanje daril v dedni delež – obnova postopka – dovoljenost predloga za obnovo
Ker tožnici v predmetnem postopku navajata, da sta vedeli za darilno pogodbo, dodajata pa, da z določilom 12. člena darilne pogodbe, in sicer da se podarjeno premoženje tožencu všteva v dedni delež, nista bili seznanjeni, nista izkazali, da vštetja darila v dedni delež ne bi mogli zahtevati že v zapuščinskem postopku. Dejstvo, da za določilo 12. člena darilne pogodbe nista vedeli, ne vpliva na njuno pravico zahtevati vštetja daril v zapuščinskem postopku. V skladu z 58. členom ZD ima namreč takšno pravico vsak dedič, in sicer neodvisno od tega, ali je bila ta možnost dogovorjena med zapustnikom in obdarjencem.