vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo - subjektivni rok
Če stranka iz objektivnih razlogov, ki so na njeni strani, zamudi rok za opravo kakšnega dejanja, ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, kar je tožeča stranka tudi storila, a žal prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PSIHOLOGIJA
VSK0007109
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 64. OZ člen 41.
poslovna sposobnost – ničnost – sporazum - izvedeniško mnenje - dokazno breme - pravna domneva - zavrnitev zahtevka
Tožnik je imel v času sklenitve izpodbijanega sporazuma poslovno sposobnost. Velja domneva, da je imel tudi sposobnost razsojanja. Da bi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uspel, bi moral to domnevo izpodbiti, kar mu tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni uspelo. V postopku je uspel dokazati le, da je imel zaradi tako imenovane prilagoditvene motnje (kot izhaja iz izvedeniškega mnenja dr. M.K., gre za duševno motnjo prehodne narave, ki nastopi v obdobju prilagajanja na pomembno spremembo v življenju ali na obremenjujoče življenjsko doživetje) zmanjšano možnost razumevanja pomena in razumevanja posledic pravnega posla, ni pa dokazal, da je bil v času sklenitve sporazuma nesposoben razsojanja in torej ni dokazal, da je bil poslovno nesposoben.
obveznost plačila – dodatki k plači – plačilo za delo
Zmotno je stališče tožnika, da lahko toženec dokazuje dejstvo, da je stroške v zvezi z delom v celoti plačal le z listinskimi dokazi, torej podpisanimi blagajniškimi izdatki.
Izpodbijana sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Očitano ravnanje tožnika (prodajalca), da je sedemkrat z uporabo gesla poslovodje neupravičeno vstopal v aplikacijo „prodaja kurilnega olja“, ob tem posegel v naročilo in način prvega plačila spremenil iz gotovine v položnico ter s tem povzročil svojemu delodajalcu škodo, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
delitev dediščine – sporazum o delitvi zapuščine - vračunanje daril - popravni sklep
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati vsebine sodne odločbe oziroma odpravljati napake pri vsebinskem odločanju. Z obravnavanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje sodno odločbo vsebinsko spremenilo s tem, ko je v 4. točki izreka sklepa o dedovanju lastninsko pravico dedičev nadomestilo s skupno lastnino.
Vračunanje daril se upošteva pri delitvi, torej po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Zgolj v primeru, če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju.
premoženjska škoda – opravljanje poslovne dejavnosti – upoštevanje bolniškega staleža – bolniški stalež
Za izračun škode pri opravljanju poslovne dejavnosti so relevantni podatki o tožnikovem dobičku (kot razliki med prihodki in odhodki iz njegove poslovne dejavnosti).
Sodišče prve stopnje pri izračunu škode ne bi smelo upoštevati dveh mesecev, ko je bil tožnik na bolniški oziroma ni delal.
NEPRAVDNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075932
ZPP člen 44, 44/3, 346, 346/1. ZNP člen 37. ZST-1 člen 19.
vrednost nepremičnine kot osnova za odmero sodne takse – oprostitve plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – pravica do pritožbe
Predlagateljica je v predlogu za razdružitev nepremičnine kot osnovo za odmero sodne takse navedla znesek 15.000,00 EUR, kar po oceni sodišča prve stopnje ne more držati, saj je po spletnih podatkih GURS vrednost nepremičnine, ki se razdružuje, ocenjena na 64.438,00 EUR. Skladno s tem je sodišče prve stopnje o vrednosti spornega predmeta na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP samo odločilo s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – upravičenec zahtevati uporabnino
Za odgovor na vprašanje, ali je tožnica upravičena zahtevati uporabnino, ni odločilno, ali je (zemljiškoknjižna) lastnica stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem, ampak ali jo ima pravico uporabljati.
ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
predavatelj – obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost – dodatna pedagoška obveznost – osnovna plača – dodatki – plačilo za delo
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
Dejstvo, da sta bila v času posojila kreditojemalec in toženka zakonca, samo po sebi ne zadošča za solidarno odgovornost zakonca za dolg drugega zakonca. Tožnik ni niti trdil, še manj pa dokazoval, da predstavlja posojilo skupen dolg zakoncev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
Predmet sodne poravnave je sicer lahko dogovor o delitvi določene nepremičnine, vendar je v tem primeru sodna poravnava dopustna le, če že vsebuje elaborat za evidentiranje sprememb (glede delitve nepremičnine, ki je predmet sodnega postopka oziroma sodne poravnave), najprej v zemljiškem katastru ali katastru stavb in posledično v zemljiški knjigi. V nasprotnem primeru (brez elaborata) je predmet poravnave nedoločen, njegova vsebina pa nejasna in v nasprotju z navedenimi predpisi.
Ker je bil dogovor o delitvi dediščine nedoločen (neustrezna opredelitev nepremičnin, kar ne omogoča zemljiškoknjižne izvedbe), ga sodišče utemeljeno ni odobrilo in posledično povzelo v sklep o dedovanju.
prekinitev nepravdnega postopka – delitev solastnine – spor glede velikosti deležev – vzrok spora
Sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka.
odškodninska obveznost – protipravno ravnanje - opustitev postavitve prometnega znaka – vožnja s kolesom – kolesarska steza – vzročna zveza
Ni mogoč zaključek, da je bil vzrok za tožnikovo zapeljanje proti sredini cestišča v okoliščini, da ni mogel razbrati prave (kolesarske) poti oziroma v očitanih opustitvah toženke.
Tožnik ni postopal po navedenih varnostnih predpisih, ki določajo dolžno skrbnost ravnanja, ko je zapeljal v levo izven začrtane smeri kolesarjev.
Posip cestišča s peskom v zimskem času je okoliščina, ki bi jo tožnik moral predvideti.
ZOdvT člen 8, 16. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
nagrada začasni zastopnici – odvetniška tarifa - povišanje nagrade za zastopanje več strank – dodatek – nagrada za postopek izvršbe
Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga povišata le nagrada za postopek in nagrada za posel. Pritožnica zato do povišanja nagrade za narok oziroma do povišanja morebitne druge nagrade ni upravičena.
"Nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine“ zajema med drugim tudi nagrado za ugovor kot redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi. Takšna ureditev je tudi logična, saj je odvetnik zaradi svojega predhodnega delovanja v izvršilnem postopku, ko je sestavil bodisi predlog za izvršbo, bodisi ugovor, že seznanjen z zadevo.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – pritožba upnika
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, o ugovoru upnika ni odločilo. S tem je bistveno kršilo določbo 1. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP.
Postopek pred CSD zaradi postavitve začasnega zastopnika tožencu iz te pravde je upravni postopek, medtem ko je nepravdni postopek N 185/2008 zaradi odvzema poslovne sposobnosti tožencu sodni postopek, oba postopka pa sta med sabo nepovezana in neodvisna drug od drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073908
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 212, 243.
izgubljen dobiček – dokazovanje z izvedencem – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnik je dokazal višino izgubljenega dobička (dnevni prihodek lokala, zmanjšano za mesečne stroške in višino davka na dobiček). Ker tožnik v spornem lokalu ni posloval, saj je bil iz tega protipravno izključen, bi (zgolj) toženca, ki sta lokal uporabljala, lahko zatrjevala in dokazovala, kolikšen je bil dobiček. Ker ustreznih trditev nista podala, sodišče utemeljeno ni postavilo izvedenca ekonomske stroke. Ta zaradi pomanjkljivih trditev toženca izgubljenega dobička namreč ne bi mogel izračunati.