izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil zdravnika
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.
Tožnikova odpoved ni bila podana v bistveni zmoti. Skupna izjava sodelavcev (v kateri ti ugotavljajo, da so nastopili razlogi za razrešitev tožnika kot ravnatelja in direktorja), pa tudi sporočila, ki jih je tožnik prejel po elektronski pošti, niso grožnje. Po 45. členu OZ je pravno relevantna nedopustna grožnja pogodbene stranke ali koga tretjega tista grožnja, ki povzroči pri drugi stranki utemeljen strah. Strah pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Izjave in sporočila tožnikovih sodelavcev izražajo njihovo mnenje in nimajo narave nedopustne grožnje. Prav tako ni nedopustna „grožnja“, da prihajajo kriminalisti in da bodo z zadevo seznanjeni mediji. Le če bi obstajali zakonsko določeni razlogi bi domnevne tožnikove nepravilnosti preiskovali kriminalisti, zato „grožnja“ z zakonitim postopkom ni nedopustna grožnja. Enako je z objavo v sredstvih javnega obveščanja. Tudi mediji so dolžni poročati objektivno in nepristransko, saj so v nasprotnem primeru kazensko in odškodninsko odgovorni.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/3, 270, 270/1, 270/3. ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 442/7.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper osebno odgovorne družbenike – status družbenika – poziv na prevzem pravde – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe
Prvotno tožena stranka je bila v konkretnem primeru izbrisana iz sodnega registra pred dnem 17. 11. 2011, zato uveljavitev ZPUOOD na predmetni postopek nima vpliva in se postopki zoper osebno odgovorne oziroma aktivne družbenike lahko začnejo in nadaljujejo po dosedanjih predpisih.
V primeru delnega umika tožbe mora tožeča stranka toženi povrniti stroške, ki so ji zaradi takšnega umika nastali, t.j. stroške, ki so ji nastali zaradi večje vrednosti spornega predmeta do delnega umika tožbe.
Kriterij uspeha se uporabi „le“ v razmerju med zneskom, s katerim je tožeča stranka uspela in skrčenim zneskom (kot da bi tožeča stranka že od samega začetka uveljavljala skrčeni znesek).
bolniški stalež – stroški postopka – uspeh v sporu
Tožnik je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ugotovi za čas od 1. 11. 2010 do 6. 1. 2011. Ker je sodišče tožbenemu zahtevku delno ugodilo, tako da je ugotovilo bolniški stalež od 25. 11. 2010 do 6. 1. 2011, za čas pred 25. 11. 2011 pa tožbo zavrglo, je tožnik v sporu uspel le delno (70 %), tožnik ni upravičen do povračila celotnih stroškov postopka, temveč le delno glede na uspeh.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/3. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - posebna doba v dvojnem trajanju - tujec - dejanska doba
Zavarovalna doba, dopolnjena v Bosni in Hercegovine, se upošteva le v dejanskem trajanju, zato se tožniku posebne dobe v dvojem trajanju (7 let in 3 meseci) ne upošteva pri dopolnjeni zavarovalni dobi za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožnik s skupno (slovensko in bosansko) dejansko zavarovalno dobo 34 let in 10 mesecev ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine in s tem do njenega sorazmernega dela, saj ni dopolnil 63 let starosti.
Postopek za izplačilo in izterjavo neplačane sodne takse je urejen v 34., 34. a. in 35. členu ZST-1. Sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog, zoper katerega lahko stranka vloži ugovor iz razloga, da je taksa že plačana ali da je napačno odmerjena (1. odstavek 34. a. člena ZST-1).
Tožnik je v ugovoru zatrjeval, da mu je sodišče takso napačno odmerilo, ker za predmetni spor ni potrebno plačati takse, zato ni pravne podlage v določbi 3. odstavka 34. a. člena ZST-1 za zavrženje ugovora zaradi procesnih razlogov, temveč je takšen ugovor treba obravnavati po vsebini in o njem odločiti.
ZSPJS člen 16, 16/1, 16/3, 17.a, 17.a/6. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 1, 1/3, 2, 2/2, 5, 5/3.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – ocena delovne uspešnosti
Tožnik je na podlagi treh letnih ocen odlično izpolnil pogoje za izredno napredovanje, to je napredovanje za dva plačna razreda v skladu z določbo 3. odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, ki določa, da javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk. Tožnik je na podlagi treh ocen odlično prejel 15 točk, pri čemer je točkovanje določeno v 1. odstavku istega člena Uredbe, kar v skladu s citirano določbo 3. odstavka 5. člena Uredbe ustreza napredovanju za dva plačna razreda.
Po 19. členu ZDSS-1 se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. Ker ZDSS-1 posebnih določb v zvezi z nastopanjem v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne vsebuje, je pri preizkusu dovoljenosti tožnikove revizije treba uporabiti določbo 86/3 ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je tožnik revizijo vložil sam in ker ni niti zatrjeval niti izkazoval, da ima opravljen pravniški državni izpit (člen 86/4 ZPP), je treba njegovo revizijo kot nedovoljeno zavreči (člen 374/1 ZPP v zvezi s členom 374/2 ZPP).
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 177. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 63, 81.
pokojnina - izbirna pravica - sporazum z Bosno
Čeprav ima tožnik s strani bosanskega nosilca zavarovanja priznano pravico do invalidske pokojnine in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine pri tožencu, ima ob izpolnjevanju pogojev starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 pravico do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela.
znižanje plače – nadzorni svet – direktor – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe lahko zniža plačo članu uprave na podlagi člena 270/2 ZGD-1, če se po določitvi njegove plače poslabša poslovanje družbe, pri čemer mora iti za takšno poslabšanje poslovanja, ki bi bodisi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, bodisi ji povzročilo škodo. Razlog za znižanje plače (poslabšanje poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo) je objektivne narave in ni pomembno, če je k nastanku tega razloga prispeval član uprave s svojimi ravnanji oziroma odločitvami. Do nastanka tega razloga lahko pride na primer izključno zaradi razmer na trgu, prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji, … oziroma zaradi drugih dejavnikov, na katere član uprave niti ni mogel vplivati.
Nadzorni svet članu uprave po 270/2 ZGD-1 (ob izpolnjevanju pogojev iz te določbe) lahko zniža plačo celo do višine minimalne plače, saj niti ZGD-1 niti ostali predpisi ne določajo drugih omejitev pri takšnem znižanju.
prekinitev nepravdnega postopka – delitev solastnine – spor glede velikosti deležev – vzrok spora
Sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNE TAKSE
VSL0075940
ZD člen 132, 141, 224. ZTLR člen 37, 37/3. SPZ člen 92, 92/3. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZST-1 člen 19, 34a, 34a/1.
dediščinska tožba – lastninska tožba – tožbeni zahtevek – zastaranje terjatve za izročitev dediščine – vrednost spornega predmeta – varstvo lastninske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Izročitev nepremičnine v neposredno posest je tisto, kar tožniki z dediščinsko tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka o obstoju dedne (lastninske) pravice lahko uveljavljajo. Zahtevek za varstvo lastninske pravice in izročitev stvari v neposredno posest pa ne zastara.
Zastaralni roki po 141. čl. ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva predmete, ki jih ima posestnik v posesti kot svojo dediščino.
nesklepčnost tožbenega zahtevka – ugotovitev obstoja daril - vračunanje daril v dedni delež – oblika darila
Tožnika ne zatrjujeta, da je zapustnik nepremičnine podaril hčerki z darilno pogodbo. Nasprotno, tožnika priznavata, da jih je slednja kupila. Ker spornih nepremičnin ni pridobila od zapustnika, tožbeni zahtevek z vsebino, kot ga uveljavljata tožnika, ne more biti utemeljen. Če je zapustnik res dal denar za nakup nepremičnin, kot zatrjujeta tožnika, darilo predstavljajo kvečjemu ta denarna sredstva, a tega tožnika s tožbenim zahtevkom ne uveljavljata.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – stroški začasnega zastopnika v zvezi z vloženo pritožbo
Zahteva tožeče stranke v odgovoru na pritožbo (ki jo je vložil začasni zastopnik toženca), da ji pritožbeno sodišče v okviru odločanja o stroških pritožbenega postopka prizna (tudi) stroške začasnega zastopnika, ki so nastali s tem, ker je slednji vložil pritožbo, je preuranjena. Te stroške bo moralo sodišče prve stopnje najprej odmeriti in naložiti v plačilo tožeči stranki. V istem sklepu bo nato sodišče prve stopnje tudi odločilo, ali je tožeča stranka, upoštevajoč uspeh v pravdi, upravičena do njihovega povračila.
protipravno ravnanje - predvidljivost posledic - prevzem tveganja s strani oškodovanca
Protipravno je ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode. Tako ravnanje pa nima značilnosti protipravnosti takrat, ko je oškodovanec sam prevzel tveganje nastopa negativnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi takega ravnanja.
Trditve v pritožbi, da ob profesionalnem rezanju betona oziroma železnih armatur iskre ne bi smele nekontrolirano leteti, posamezni odrezani deli pa ne pasti na tla, so nelogične. Posledica rezanja betona je, da okruški padejo na tla, enako je posledica iskrenja da žareči delci nekje pristanejo. Te zakonitosti pa bi morala pri zaščiti stanovanj, v katerih se je rezal beton, kot predvidljive upoštevati sama tožeča stranka in se zato prevzetega tveganja s temi trditvami ne more razbremeniti.
Toženec je uveljavljal ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ in je na njem trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja tožeče stranke pri pridobitvi in vnovčenju predmeta leasinga.
Ob tehtanju kršitev cestnoprometnih predpisov in načina vožnje obeh udeležencev, ki oba nista bila dovolj pozorna na dogajanje na cestišču, je primerna odgovornost obeh udeležencev prometne nesreče do polovice.
ZPP člen 124, 224, 224/1, 243, 245, 245/1, 254/3, 337, 337/1. ZNP člen 37.
delitev solastnine – izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – zapisnik o glavni obravnavi – zapisnik o naroku - javna listina – ugovor - nedovoljena pritožbena novota – predlagalni nepravdni postopek – nevročitev pripravljalne vloge – pripravljalna vloga
Pritožnik ne more biti uspešen s svojimi predlogi o postavitvi novega sodnega cenilca in z novimi predlogi o delitvi solastnine. Dal jih je namreč šele v pritožbi, torej prepozno.
Iz zapisnika glavne obravnave, ki je javna listina, ne izhaja, da sta pooblaščenki na samem naroku za glavno obravnavo ugovarjali zoper vsebino zapisnika, oziroma zapisnik ne vsebuje ugovorov pooblaščenk prvega nasprotnega udeleženca, ki jim ni bilo ugodeno, zato s pritožbenim nasprotovanjem zapisniku prvi nasprotni udeleženec ne more biti uspešen.
obveznost plačila – dodatki k plači – plačilo za delo
Zmotno je stališče tožnika, da lahko toženec dokazuje dejstvo, da je stroške v zvezi z delom v celoti plačal le z listinskimi dokazi, torej podpisanimi blagajniškimi izdatki.