izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil zdravnika
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.
Tožnikova odpoved ni bila podana v bistveni zmoti. Skupna izjava sodelavcev (v kateri ti ugotavljajo, da so nastopili razlogi za razrešitev tožnika kot ravnatelja in direktorja), pa tudi sporočila, ki jih je tožnik prejel po elektronski pošti, niso grožnje. Po 45. členu OZ je pravno relevantna nedopustna grožnja pogodbene stranke ali koga tretjega tista grožnja, ki povzroči pri drugi stranki utemeljen strah. Strah pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Izjave in sporočila tožnikovih sodelavcev izražajo njihovo mnenje in nimajo narave nedopustne grožnje. Prav tako ni nedopustna „grožnja“, da prihajajo kriminalisti in da bodo z zadevo seznanjeni mediji. Le če bi obstajali zakonsko določeni razlogi bi domnevne tožnikove nepravilnosti preiskovali kriminalisti, zato „grožnja“ z zakonitim postopkom ni nedopustna grožnja. Enako je z objavo v sredstvih javnega obveščanja. Tudi mediji so dolžni poročati objektivno in nepristransko, saj so v nasprotnem primeru kazensko in odškodninsko odgovorni.
Po 19. členu ZDSS-1 se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. Ker ZDSS-1 posebnih določb v zvezi z nastopanjem v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne vsebuje, je pri preizkusu dovoljenosti tožnikove revizije treba uporabiti določbo 86/3 ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je tožnik revizijo vložil sam in ker ni niti zatrjeval niti izkazoval, da ima opravljen pravniški državni izpit (člen 86/4 ZPP), je treba njegovo revizijo kot nedovoljeno zavreči (člen 374/1 ZPP v zvezi s členom 374/2 ZPP).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Glede na tako stališče ni odločilna okoliščina, koliko delavcem je tožena stranka dejansko odredila čakanje na delo.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očitala, da ni spoštoval navodil pristojnega imenovanega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. V odločbi ZZZS je bilo namreč izrecno zapisano, da je tožnikova odsotnost z doma možna, ko ta ne vpliva negativno na potek zdravljenja, izrecnih navodil ta odločba ne vsebuje, je pa zapisano, da je odhod iz kraja bivanja možen ob izrecni odobritvi tožnikovega osebnega zdravnika. Tožnik je osebnega zdravnika seznanil, da je zapustil kraj bivanja. Osebni zdravnik pa je tudi izpovedal, da bi tožniku, če bi ga za to prosil, odhod celo svetoval. Tožniku se zdravstveno stanje, zaradi katerega je bil na bolniškem staležu, ni poslabšalo. Ker pa je imel tožnik tudi psihične težave, zaradi katerih mu je bil priporočen aktivni počitek, druženje z ljudmi, sprehodi v naravi ipd., mu je sprememba okolja tudi koristila. Tožnik je tako za odhod iz kraja bivanja imel konkludentno privolitev svojega osebnega zdravnika, zato navodil iz odločbe ni kršil.
Tožeča stranka je res predložila zgolj fotokopijo menične izjave in pooblastila za izpolnitev menice ter pooblastila za vnovčenje, vendar ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti listine priložene v originalu.
V skladu z načelom menične strogosti je potrebno v sodnem postopku v izvirniku predložiti le menico, ne velja pa to obvezno tudi za menično izjavo oziroma pooblastilo za izpolnitev menice.
Če sodišče ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke v zatrjevani višini, da pa ne obstaja pobotna terjatev tožene stranke, mora tožbenemu zahtevku ugoditi za vtoževani znesek ter ugotoviti, da ne obstaja pobotna terjatev za celoten znesek.
oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje
Poleg dohodkov predlagatelja in njegovih družinskih članov je pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih potrebno upoštevati tudi premoženje predlagatelja in njegovih družinskih članov, višino sodne takse in število oseb, ki jih predlagatelj preživlja.
Po mnenju sodišča druge stopnje je potrebno presojo pristnosti listine osredotočiti zgolj na njenega izdajatelja oziroma imetnika listine. Nedvomno je v obravnavani zadevi ta oseba le tožena stranka, saj gre za njej lastno listino. Zato je v smeri ugotovitve pristnosti te listine nerelevantno, kdo je sodeloval pri sestavi njene vsebine in v kakšnem svojstvu oziroma funkciji.
znižanje plače – nadzorni svet – direktor – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe lahko zniža plačo članu uprave na podlagi člena 270/2 ZGD-1, če se po določitvi njegove plače poslabša poslovanje družbe, pri čemer mora iti za takšno poslabšanje poslovanja, ki bi bodisi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, bodisi ji povzročilo škodo. Razlog za znižanje plače (poslabšanje poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo) je objektivne narave in ni pomembno, če je k nastanku tega razloga prispeval član uprave s svojimi ravnanji oziroma odločitvami. Do nastanka tega razloga lahko pride na primer izključno zaradi razmer na trgu, prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji, … oziroma zaradi drugih dejavnikov, na katere član uprave niti ni mogel vplivati.
Nadzorni svet članu uprave po 270/2 ZGD-1 (ob izpolnjevanju pogojev iz te določbe) lahko zniža plačo celo do višine minimalne plače, saj niti ZGD-1 niti ostali predpisi ne določajo drugih omejitev pri takšnem znižanju.
Ker tožnica ni ravnala skladno s sklepom sodišča naj tožbo dopolni in priloži izpodbijano dokončno odločbo toženca, je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – res iudicata
Vrhovno sodišče je spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje, da je toženec o tožničini zahtevi za novo odmero pravnomočno priznane pokojnine dolžan ponovno odločiti, tako da je tožničin tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in novo odmero pokojnine zavrnilo. Sodišče je zato tožbo na odpravo odločb toženca, izdanih v ponovljenem upravnem odločanju, utemeljeno zavrglo, ker je bilo o zahtevi za ponovno odmero pokojnine, že pravnomočno odločeno s sodbo vrhovnega sodišča.
nesklepčnost tožbenega zahtevka – ugotovitev obstoja daril - vračunanje daril v dedni delež – oblika darila
Tožnika ne zatrjujeta, da je zapustnik nepremičnine podaril hčerki z darilno pogodbo. Nasprotno, tožnika priznavata, da jih je slednja kupila. Ker spornih nepremičnin ni pridobila od zapustnika, tožbeni zahtevek z vsebino, kot ga uveljavljata tožnika, ne more biti utemeljen. Če je zapustnik res dal denar za nakup nepremičnin, kot zatrjujeta tožnika, darilo predstavljajo kvečjemu ta denarna sredstva, a tega tožnika s tožbenim zahtevkom ne uveljavljata.
ZIZ člen 257, 257/2, 258, 258/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba - načelo kontradiktornosti postopka - odgovor na ugovor - vročitev v izjavo dolžniku
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke je oprlo na trditve, ki jih je upnik podal šele v odgovoru na ugovor, ki pa ga ni vročilo v izjavo dolžniku. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem pravico dolžnika da se izjavi o trditvah, ki jih je upnik podal v odgovoru na ugovor.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – stroški začasnega zastopnika v zvezi z vloženo pritožbo
Zahteva tožeče stranke v odgovoru na pritožbo (ki jo je vložil začasni zastopnik toženca), da ji pritožbeno sodišče v okviru odločanja o stroških pritožbenega postopka prizna (tudi) stroške začasnega zastopnika, ki so nastali s tem, ker je slednji vložil pritožbo, je preuranjena. Te stroške bo moralo sodišče prve stopnje najprej odmeriti in naložiti v plačilo tožeči stranki. V istem sklepu bo nato sodišče prve stopnje tudi odločilo, ali je tožeča stranka, upoštevajoč uspeh v pravdi, upravičena do njihovega povračila.
protipravno ravnanje - predvidljivost posledic - prevzem tveganja s strani oškodovanca
Protipravno je ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode. Tako ravnanje pa nima značilnosti protipravnosti takrat, ko je oškodovanec sam prevzel tveganje nastopa negativnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi takega ravnanja.
Trditve v pritožbi, da ob profesionalnem rezanju betona oziroma železnih armatur iskre ne bi smele nekontrolirano leteti, posamezni odrezani deli pa ne pasti na tla, so nelogične. Posledica rezanja betona je, da okruški padejo na tla, enako je posledica iskrenja da žareči delci nekje pristanejo. Te zakonitosti pa bi morala pri zaščiti stanovanj, v katerih se je rezal beton, kot predvidljive upoštevati sama tožeča stranka in se zato prevzetega tveganja s temi trditvami ne more razbremeniti.
obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve – trditveno breme – blokada transakcijskega računa – sredstva izvršbe
Dolžnik ni navedel pomembnih dejstev, in sicer na katera sredstva izvršbe upniki lahko posežejo, posebej glede na dejstvo, da je zatrjeval, da posluje, kar pa pomeni, da jih tudi potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Ni tudi navedel pomembnega podatka, da premoženje ni že obremenjeno.
prekinitev postopka – spor o obsegu zapuščine – neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje – časovne meje pravnomočnosti – delni dedni sklep – izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe
Zaradi ničnosti zavezovalnega posla je vknjižba nepremičnin na pritožnika neveljavna. Neveljavnost vknjižbe je mogoče uveljavljati z izbrisno tožbo, s katero se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov.
Po morebitnem izbrisu izpodbijanje vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bodo obravnavane nepremičnine pripadle zapuščini. Tega pravno relevantnega dejstva zavrnilna sodba, ki je bila izdana v času, ko je bil zemljiškoknjižni lastnik obravnavanih nepremičnin pritožnik, zaradi časovnih meja pravnomočnosti ni mogla zajeti.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – obrazloženost sklepa o prekinitvi postopka – ugovor pristojnosti
Sodišče prve stopnje mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopenjske odločitve ni moč preizkusiti.
Sama spornost terjatve in dejstvo, da tožena stranka vtožuje kot tožeča stranka pred drugim sodiščem terjatev iz istega pogodbenega razmerja proti toženi stranki, ki je v tem sporu tožeča, samo po sebi še nič ne pove o pravici, ki bi jo, če s tožbenim zahtevkom uspe, moralo upoštevati sodišče v tej pravdi.