Tožnikova odpoved ni bila podana v bistveni zmoti. Skupna izjava sodelavcev (v kateri ti ugotavljajo, da so nastopili razlogi za razrešitev tožnika kot ravnatelja in direktorja), pa tudi sporočila, ki jih je tožnik prejel po elektronski pošti, niso grožnje. Po 45. členu OZ je pravno relevantna nedopustna grožnja pogodbene stranke ali koga tretjega tista grožnja, ki povzroči pri drugi stranki utemeljen strah. Strah pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Izjave in sporočila tožnikovih sodelavcev izražajo njihovo mnenje in nimajo narave nedopustne grožnje. Prav tako ni nedopustna „grožnja“, da prihajajo kriminalisti in da bodo z zadevo seznanjeni mediji. Le če bi obstajali zakonsko določeni razlogi bi domnevne tožnikove nepravilnosti preiskovali kriminalisti, zato „grožnja“ z zakonitim postopkom ni nedopustna grožnja. Enako je z objavo v sredstvih javnega obveščanja. Tudi mediji so dolžni poročati objektivno in nepristransko, saj so v nasprotnem primeru kazensko in odškodninsko odgovorni.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/3, 270, 270/1, 270/3. ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 442/7.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper osebno odgovorne družbenike – status družbenika – poziv na prevzem pravde – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe
Prvotno tožena stranka je bila v konkretnem primeru izbrisana iz sodnega registra pred dnem 17. 11. 2011, zato uveljavitev ZPUOOD na predmetni postopek nima vpliva in se postopki zoper osebno odgovorne oziroma aktivne družbenike lahko začnejo in nadaljujejo po dosedanjih predpisih.
znižanje plače – nadzorni svet – direktor – prejemki članov uprave
Nadzorni svet družbe lahko zniža plačo članu uprave na podlagi člena 270/2 ZGD-1, če se po določitvi njegove plače poslabša poslovanje družbe, pri čemer mora iti za takšno poslabšanje poslovanja, ki bi bodisi ogrozilo njeno gospodarsko stanje, bodisi ji povzročilo škodo. Razlog za znižanje plače (poslabšanje poslovanja družbe, ki bi ogrozilo njeno gospodarsko stanje ali ji povzročilo škodo) je objektivne narave in ni pomembno, če je k nastanku tega razloga prispeval član uprave s svojimi ravnanji oziroma odločitvami. Do nastanka tega razloga lahko pride na primer izključno zaradi razmer na trgu, prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji, … oziroma zaradi drugih dejavnikov, na katere član uprave niti ni mogel vplivati.
Nadzorni svet članu uprave po 270/2 ZGD-1 (ob izpolnjevanju pogojev iz te določbe) lahko zniža plačo celo do višine minimalne plače, saj niti ZGD-1 niti ostali predpisi ne določajo drugih omejitev pri takšnem znižanju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil zdravnika
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.
pogoji za dovolitev vpisa - vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica - agrarna skupnost
V zemljiški knjigi je pri osnovnem položaju nepremičnine, ki je predmet predloga, vpisana solastnina za 55 oseb, sodno poravnavo (ki je podlaga predlogu) pa je sklenila Agrarna skupnost, ki je tudi v sodni poravnavi podala zemljiškoknjižno dovolilo. Pogoj iz 150. člena ZZK-1 za dovolitev vpisa zato ni podan.
Zaradi konkretnega ugovora tožene stranke (glede katerega je predlagala izvedbo dokaza z vpogledom v sklep o izvršbi), se je trditveno (in procesno dokazno) breme ponovno prevalilo na tožečo stranko. Vendar pa tožeča stranka pred sodiščem prve stopnje na trditve tožene stranke ni (konkretizirano) odgovorila, niti ni predlagala izvedbe dokazov, s katerimi bi dokazovala nasprotno.
Sodišče prve stopnje za ugotovitev nekega dejstva ne sme izvajati dokazov, ki jih je stranka predlagala za dokazovanje drugih trditev, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
Vprašanje likvidnosti, v smislu sposobnosti spreminjanja nedenarnega premoženja v denarna sredstva, ne ustreza pojmu neplačevitosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Glede na tako stališče ni odločilna okoliščina, koliko delavcem je tožena stranka dejansko odredila čakanje na delo.
Po 19. členu ZDSS-1 se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. Ker ZDSS-1 posebnih določb v zvezi z nastopanjem v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne vsebuje, je pri preizkusu dovoljenosti tožnikove revizije treba uporabiti določbo 86/3 ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je tožnik revizijo vložil sam in ker ni niti zatrjeval niti izkazoval, da ima opravljen pravniški državni izpit (člen 86/4 ZPP), je treba njegovo revizijo kot nedovoljeno zavreči (člen 374/1 ZPP v zvezi s členom 374/2 ZPP).
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu prizna bolniški stalež. Zmožnost za delo je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov (z zaslišanjem tožnika in njegovega osebnega zdravnika), zato je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se o delazmožnosti pridobi izvedensko mnenje.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sestavine tožbe – dopolnitev tožbenih navedb – poziv – predložitev dokazov – trditvena podlag
Tožba tožeče stranke kljub dopolnitvi še vedno ni sposobna za obravnavanje. Tožeča stranka v tej vlogi namreč ni ponudila manjkajoče trditvene podlage, temveč je sodišču posredovala le dokazila. S predložitvijo dokazil pa tožeča stranka ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38. ZN člen 64. PDEU člen 51, 52, 56, 62.
overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - notar v državi članici EU - svoboda opravljanja storitve - dopustne omejitve svobode opravljanja storitev - razlogi javnega reda
V konkretnih okoliščinah ni sporno, da pravni posel, katerega predmet je stanovanje, izpolnjuje vsa kogentna določila, ki so predpisana v 33. do 38. členu ZZK-1 in da je bilo to tudi preverjeno. Stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar, bi bilo zato v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljanja storitev ni mogoče upravičiti iz razlogov javnega reda.
ZJU člen 194, 195, 195/4, 196. ZObr člen 88. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce – torej tudi ne za tožnika.
V primeru delnega umika tožbe mora tožeča stranka toženi povrniti stroške, ki so ji zaradi takšnega umika nastali, t.j. stroške, ki so ji nastali zaradi večje vrednosti spornega predmeta do delnega umika tožbe.
Kriterij uspeha se uporabi „le“ v razmerju med zneskom, s katerim je tožeča stranka uspela in skrčenim zneskom (kot da bi tožeča stranka že od samega začetka uveljavljala skrčeni znesek).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec
Tožnica je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi imela status starejše delavke in ni izpolnjevala niti minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine niti ji ni bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Ker tožnica ni podpisala pisnega soglasja k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 177. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 63, 81.
pokojnina - izbirna pravica - sporazum z Bosno
Čeprav ima tožnik s strani bosanskega nosilca zavarovanja priznano pravico do invalidske pokojnine in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine pri tožencu, ima ob izpolnjevanju pogojev starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 pravico do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela.
izbris zaznambe sklepa o izvršbi - vsebina sklepa izvršilnega sodišča
Po določbi 2. točke drugega odstavka 90. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Za dovolitev izbrisa zaznambe izvršbe torej ne zadošča odločitev izvršilnega sodišča, da se izvršilni postopek ustavi.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje VII, točka 7 c.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je zaradi omejene gibljivost kolčnega sklepa podana le 30 % telesna okvara zaradi bolezni, zato nima pravice do invalidnine. To pravico bi pridobil, če bi bila zaradi posledic bolezni podana vsaj 50 % telesna okvara.
Ob dejstvu, da stečajni upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike (d.o.o.), je potrebno vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki (po začetku stečajnega postopka), vročati na naslov sedeža te pravnoorganizacijske oblike preko katere stečajni upravitelj opravlja svoje naloge (251. člena ZFPPIPP).
V skladu z določbo 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Te določbe v primeru, ko pride do umika tožbe zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v stečajnem postopku te terjatve tožnici res še ni plačala, vendar je pri tem treba upoštevati, da tožena stranka kot stečajni dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna, ampak se ta poplača iz stečajne mase v skladu s posebnimi določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika. Ta poseben položaj tožene stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, tako da je treba šteti, da je tožena stranka s priznanjem terjatve tožnice v stečajnem postopku izpolnila njen zahtevek.