starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – res iudicata
Vrhovno sodišče je spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje, da je toženec o tožničini zahtevi za novo odmero pravnomočno priznane pokojnine dolžan ponovno odločiti, tako da je tožničin tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in novo odmero pokojnine zavrnilo. Sodišče je zato tožbo na odpravo odločb toženca, izdanih v ponovljenem upravnem odločanju, utemeljeno zavrglo, ker je bilo o zahtevi za ponovno odmero pokojnine, že pravnomočno odločeno s sodbo vrhovnega sodišča.
Postopek za izplačilo in izterjavo neplačane sodne takse je urejen v 34., 34. a. in 35. členu ZST-1. Sodišče v postopku za plačilo sodne takse izda plačilni nalog, zoper katerega lahko stranka vloži ugovor iz razloga, da je taksa že plačana ali da je napačno odmerjena (1. odstavek 34. a. člena ZST-1).
Tožnik je v ugovoru zatrjeval, da mu je sodišče takso napačno odmerilo, ker za predmetni spor ni potrebno plačati takse, zato ni pravne podlage v določbi 3. odstavka 34. a. člena ZST-1 za zavrženje ugovora zaradi procesnih razlogov, temveč je takšen ugovor treba obravnavati po vsebini in o njem odločiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil zdravnika
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.
Tožnikova odpoved ni bila podana v bistveni zmoti. Skupna izjava sodelavcev (v kateri ti ugotavljajo, da so nastopili razlogi za razrešitev tožnika kot ravnatelja in direktorja), pa tudi sporočila, ki jih je tožnik prejel po elektronski pošti, niso grožnje. Po 45. členu OZ je pravno relevantna nedopustna grožnja pogodbene stranke ali koga tretjega tista grožnja, ki povzroči pri drugi stranki utemeljen strah. Strah pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Izjave in sporočila tožnikovih sodelavcev izražajo njihovo mnenje in nimajo narave nedopustne grožnje. Prav tako ni nedopustna „grožnja“, da prihajajo kriminalisti in da bodo z zadevo seznanjeni mediji. Le če bi obstajali zakonsko določeni razlogi bi domnevne tožnikove nepravilnosti preiskovali kriminalisti, zato „grožnja“ z zakonitim postopkom ni nedopustna grožnja. Enako je z objavo v sredstvih javnega obveščanja. Tudi mediji so dolžni poročati objektivno in nepristransko, saj so v nasprotnem primeru kazensko in odškodninsko odgovorni.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očitala, da ni spoštoval navodil pristojnega imenovanega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. V odločbi ZZZS je bilo namreč izrecno zapisano, da je tožnikova odsotnost z doma možna, ko ta ne vpliva negativno na potek zdravljenja, izrecnih navodil ta odločba ne vsebuje, je pa zapisano, da je odhod iz kraja bivanja možen ob izrecni odobritvi tožnikovega osebnega zdravnika. Tožnik je osebnega zdravnika seznanil, da je zapustil kraj bivanja. Osebni zdravnik pa je tudi izpovedal, da bi tožniku, če bi ga za to prosil, odhod celo svetoval. Tožniku se zdravstveno stanje, zaradi katerega je bil na bolniškem staležu, ni poslabšalo. Ker pa je imel tožnik tudi psihične težave, zaradi katerih mu je bil priporočen aktivni počitek, druženje z ljudmi, sprehodi v naravi ipd., mu je sprememba okolja tudi koristila. Tožnik je tako za odhod iz kraja bivanja imel konkludentno privolitev svojega osebnega zdravnika, zato navodil iz odločbe ni kršil.
dodatek za pomoč in postrežbo – smrt zavarovanca – ustavitev postopka
Zavarovanec, ki je sam vložil zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je umrl tekom sodnega postopka. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, zato s smrtjo zavarovanca ugasne in jo v imenu pokojnega zavarovanca dediči ne morejo uveljaviti.
Nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja kot elementa toženkine odškodninske odgovornosti ni mogoče uveljavljati v okviru odškodninskega zahtevka, če pred tem tožnik v sodnem postopku v predpisanem roku ni uveljavljal nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sestavine tožbe – dopolnitev tožbenih navedb – poziv – predložitev dokazov – trditvena podlag
Tožba tožeče stranke kljub dopolnitvi še vedno ni sposobna za obravnavanje. Tožeča stranka v tej vlogi namreč ni ponudila manjkajoče trditvene podlage, temveč je sodišču posredovala le dokazila. S predložitvijo dokazil pa tožeča stranka ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.
Pritožnik nima prav, ko trdi da ni možno razveljaviti klavzule pravnomočnosti na podlagi 42. člena ZIZ. Ta sicer res govori le o potrdilu izvršljivosti, vendar pa je potrebno po ustaljeni sodni praksi določbo sedaj drugega odstavka 42. člena ZIZ, ki govori o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti, smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede razveljavitve potrdila o pravnomočnosti.
ZJU člen 194, 195, 195/4, 196. ZObr člen 88. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce – torej tudi ne za tožnika.
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu prizna bolniški stalež. Zmožnost za delo je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov (z zaslišanjem tožnika in njegovega osebnega zdravnika), zato je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se o delazmožnosti pridobi izvedensko mnenje.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/3. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - posebna doba v dvojnem trajanju - tujec - dejanska doba
Zavarovalna doba, dopolnjena v Bosni in Hercegovine, se upošteva le v dejanskem trajanju, zato se tožniku posebne dobe v dvojem trajanju (7 let in 3 meseci) ne upošteva pri dopolnjeni zavarovalni dobi za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožnik s skupno (slovensko in bosansko) dejansko zavarovalno dobo 34 let in 10 mesecev ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine in s tem do njenega sorazmernega dela, saj ni dopolnil 63 let starosti.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38. ZN člen 64. PDEU člen 51, 52, 56, 62.
overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - notar v državi članici EU - svoboda opravljanja storitve - dopustne omejitve svobode opravljanja storitev - razlogi javnega reda
V konkretnih okoliščinah ni sporno, da pravni posel, katerega predmet je stanovanje, izpolnjuje vsa kogentna določila, ki so predpisana v 33. do 38. členu ZZK-1 in da je bilo to tudi preverjeno. Stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar, bi bilo zato v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljanja storitev ni mogoče upravičiti iz razlogov javnega reda.
izbris zaznambe sklepa o izvršbi - vsebina sklepa izvršilnega sodišča
Po določbi 2. točke drugega odstavka 90. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Za dovolitev izbrisa zaznambe izvršbe torej ne zadošča odločitev izvršilnega sodišča, da se izvršilni postopek ustavi.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/3, 270, 270/1, 270/3. ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 442/7.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper osebno odgovorne družbenike – status družbenika – poziv na prevzem pravde – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe
Prvotno tožena stranka je bila v konkretnem primeru izbrisana iz sodnega registra pred dnem 17. 11. 2011, zato uveljavitev ZPUOOD na predmetni postopek nima vpliva in se postopki zoper osebno odgovorne oziroma aktivne družbenike lahko začnejo in nadaljujejo po dosedanjih predpisih.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači
Dodatek v višini 20 % (59. člen ZSSloV) je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 177. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 63, 81.
pokojnina - izbirna pravica - sporazum z Bosno
Čeprav ima tožnik s strani bosanskega nosilca zavarovanja priznano pravico do invalidske pokojnine in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine pri tožencu, ima ob izpolnjevanju pogojev starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 pravico do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela.
V primeru delnega umika tožbe mora tožeča stranka toženi povrniti stroške, ki so ji zaradi takšnega umika nastali, t.j. stroške, ki so ji nastali zaradi večje vrednosti spornega predmeta do delnega umika tožbe.
Kriterij uspeha se uporabi „le“ v razmerju med zneskom, s katerim je tožeča stranka uspela in skrčenim zneskom (kot da bi tožeča stranka že od samega začetka uveljavljala skrčeni znesek).