S strani tožene stranke zatrjevana napaka je bila odpravljena (čeprav z zamudo), zato tožena stranka ne more uspeti z jamčevalnim ugovorom na znižanje kupnine po 640. členu OZ, upoštevaje ob tem, da je v tej zvezi manjkal tudi ustrezni oblikovalni zahtevek.
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad toženo stranko, je tudi njena obveznost, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožeča stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 354. člena v zvezi z 59. členom ZFPPIPP). K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku (zaključenem) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V situaciji, ko pa stroški nastanejo šele med stečajnim postopkom, pa ne pride v poštev uporaba pravila iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je delodajalec delavcu dolžan plačati nadomestilo za neizrabljen tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – policist - zagovor
Po določbi 2. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zagovor je namenjen temu, da se delavec lahko izjavi o očitanih kršitvah, in ne zgolj ugotavljanju dejanskega stanja kršitev. Poleg tega predstavlja zagovor zadnji možni čas za delodajalca, ki se dokončno seznani z razlogi, ki utemeljujejo odpoved.
Tožnik se je v času, ko mu je bil določen datum zagovora, nahajal na zdravljenju v bolnišnici. Takrat njegova zbranost zaradi kognitivnih motenj ni bila takšna, da bi bil sposoben podaje zagovora, zato gre v konkretni situaciji za obstoj okoliščin iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo pogodbe omogoči zagovor. Za presojo tega vprašanja je odločilno, da je bila v takratnih okoliščinah tožnikove hospitalizacije in nastalih zdravstvenih težavah zagotovitev zagovora s strani tožene stranke neizvedljiva, razloge takšnih okoliščin pa je potrebno pripisati zgolj tožniku, in ne toženi stranki. Glede na navedeno je tožena stranka v konkretnem primeru zadostila zakonski zahtevi iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi česar podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz tega formalnega razloga ni nezakonita.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi – obličnost – pisna oblika
Z enostransko ustno izjavo volje delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, vendar je takšna odpoved nezakonita. ZDR določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med temi načini pa je tudi redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki pa mora biti izražena v pisni obliki.
zamudna sodba – nasprotje med trditvami in predloženimi dokazi – obnova postopka končanega z zamudno sodbo – obnovitveni razlogi – udeležba intervenienta – intervencijski interes
Pri presoji po 4. točki 318. člena ZPP so sredstvo preizkusa le dokazila, ki so dejansko priloga tožbe. Če se tožnik v tožbi sklicuje na listino, ki naj bi jo sodišče pridobilo po uradni dolžnosti ali listine na katero se sklicuje, ne predloži, morebitno nasprotje med trditvami in takšno listino, ni ovira za izdajo zamudne sodbe.
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP je pri zamudni sodbi izključen.
Pri intervencijskem interesu gre za pravni interes, da v pravdi zmaga stranka, kateri se želi pridružiti. Ne zadostuje zato ekonomski ali drugačen interes. Tega pravnega interesa pa pritožnik z zgolj pavšalnim zatrjevanjem, da obstaja podlaga, da bo v primeru, da drugi toženec v pravdi ne uspe, le-ta imel do njega zahtevke, ne more uspeti.
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala.
ZDMP člen 1. ZMinP člen 2. ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 127/3, 127/4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 71, 75.
obveznost plačila – plača – dodatki zaradi posebnih pogojev dela – osnovna plača – minimalna plača
Dodatki zaradi posebnih pogojev dela se obračunavajo od osnovne plače in ne od minimalne plače. Pravne podlage za to, da bi morala biti osnovna plača določena najmanj v višini minimalne plače, in da bi se na tako določeno osnovno plačo obračunavali vsi dodatki, ni. Minimalna plača je le korektiv, ki zagotavlja socialno varnost delavca in njegove družine. Končni mesečni znesek, ki ga delavec prejme za delo, opravljeno v polnem delovnem času in ki zajema osnovno plačo z vsemi dodatki, ne sme biti nižji od z zakonom določene minimalne plače. V minimalno plačo so vključeni vsi dodatki (za izmensko in nočno delo, delovno dobo ipd.), razen dodatka za nadurno delo, ki je vezan na delo preko polnega delovnega časa in že po jezikovni razlagi ni vključen v minimalno plačo, ki je plača za polni delovni čas.
ZPP člen 241, 287, 287/2, 339, 339/1. OZ člen 3, 9, 9/2, 125, 125/3, 126.
izvajanje dokazov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – priče – neupravičen izostanek – zavrnitev dokaznega predloga - vrnitev na delo - sprememba delodajalca - pogodba - prosto urejanje obligacijskih razmerij - in favorem laboratoris
Neopravičen izostanek vabljene priče z zaslišanja glede na določbe ZPP (o dokazih in izvajanju dokazov) ne more biti razlog za zavrnitev dokaznega predloga, kljub pozivu pooblaščenki tožene stranke, da zagotovi navzočnost prič, katerih zaslišanje je predlagala (kar je sicer v primerih, kot je obravnavani, ko se priče ne odzivajo na pozive in vabila sodišča, povsem ustrezen ukrep sodišča v zvezi z vodenjem obravnave). Sodišče mora zagotoviti udeležbo prič na naroku z ukrepi, ki so v ta namen predpisani v 241. členu ZPP (privedba, denarna kazen, zapor, povrnitev stroškov zaradi privedbe oziroma stroškov, ki jih je priča povzročila s svojim neopravičenim izostankom oziroma neopravičeno odklonitvijo pričanja).
Tožena stranka se je s sporazumom zavezala, da delavce, ki se bodo „prezaposlili“ iz tožene stranke v invalidsko podjetje, zaposli nazaj, če bi jim (zaradi stečaja) v invalidskem podjetju delovno razmerje prenehalo. Na podlagi tega sporazuma so delavci pridobili pravico do vrnitve nazaj na delo k toženi stranki, tako da na njihov položaj (pravico) ne more vplivati kasnejši dogovor med toženo stranko in invalidskim podjetjem, da se zgoraj omenjeni sporazum razdre. Ta dogovor lahko vpliva le na pravice tistih delavcev, ki so se "prezaposlili" v invalidsko podjetje po njegovi sklenitvi.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 429, 431. ZSReg člen 37, 37/2, 37/4.
postopek izbrisa - izpodbijanje izbrisanega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - namen zakona
Udeleženci postopka s pritožbo izpodbijajo odločitev registrskega sodišča o neutemeljenosti ugovora, lahko pa tudi izpodbijajo obstoj samega izbrisnega razloga, saj gre za izpodbijanje sklepa, s katerim je bilo odločeno prav o obstoju izbrisnega razloga.
Zaradi narave postopka izbrisa, predvsem pa zaradi teže posledic, ki jih izbris ima za subjekte in upnike, je potrebno v drugi fazi postopka izbrisa s teleološko razlago določb 7. poglavja ZFPPIPP zasledovati cilj tega dela zakona, da se iz sodnega registra brez likvidacije brišejo le tisti subjekti, pri katerih obstoji eden izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
1. Delo je bilo prevzeto in ni bilo grajano, kar pomeni, da tožena stranka ni imela nobenega utemeljenega razloga, da dela ne bi potrdila in se zato ne more sklicevati na določbo 3. odstavka 642. člena OZ.
Pri mandatni pogodbi (za kar v spornem razmerju gre) po določbi 642. člena OZ določitev cene ni bistvena vsebina pogodbe, saj jo lahko določi tudi sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - ponudba ustrezne zaposlitve
Ustreznost zaposlitve, ki jo delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
Na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžan delavcu ponuditi le sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Ponudba neustrezne zaposlitve ni pogoj za zakonitost odpovedi. Če delodajalec ustrezne zaposlitve nima, delavcu ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Lahko mu jo sicer ponudi (za neustrezno zaposlitev: manj zahtevno delovno mesto, pogodba o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom, za delo v drugem kraju ipd.), vendar gre pri tem za možnost in ne za obveznost, ki bi bila določena z zakonom in bi vplivala na zakonitosti odpovedi.
oprostitev plačila sodnih taks – smiselna uporaba meril ZBPP – upravičenost do oprostitve plačila sodnih taks
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/3, 270, 270/1, 270/3. ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 442/7.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper osebno odgovorne družbenike – status družbenika – poziv na prevzem pravde – sklep procesnega vodstva – dopustnost pritožbe
Prvotno tožena stranka je bila v konkretnem primeru izbrisana iz sodnega registra pred dnem 17. 11. 2011, zato uveljavitev ZPUOOD na predmetni postopek nima vpliva in se postopki zoper osebno odgovorne oziroma aktivne družbenike lahko začnejo in nadaljujejo po dosedanjih predpisih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Glede na tako stališče ni odločilna okoliščina, koliko delavcem je tožena stranka dejansko odredila čakanje na delo.
Ob dejstvu, da stečajni upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike (d.o.o.), je potrebno vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki (po začetku stečajnega postopka), vročati na naslov sedeža te pravnoorganizacijske oblike preko katere stečajni upravitelj opravlja svoje naloge (251. člena ZFPPIPP).
V skladu z določbo 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Te določbe v primeru, ko pride do umika tožbe zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v stečajnem postopku te terjatve tožnici res še ni plačala, vendar je pri tem treba upoštevati, da tožena stranka kot stečajni dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna, ampak se ta poplača iz stečajne mase v skladu s posebnimi določbami, ki veljajo za poplačilo terjatev stečajnega dolžnika. Ta poseben položaj tožene stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, tako da je treba šteti, da je tožena stranka s priznanjem terjatve tožnice v stečajnem postopku izpolnila njen zahtevek.
bolniški stalež – stroški postopka – uspeh v sporu
Tožnik je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ugotovi za čas od 1. 11. 2010 do 6. 1. 2011. Ker je sodišče tožbenemu zahtevku delno ugodilo, tako da je ugotovilo bolniški stalež od 25. 11. 2010 do 6. 1. 2011, za čas pred 25. 11. 2011 pa tožbo zavrglo, je tožnik v sporu uspel le delno (70 %), tožnik ni upravičen do povračila celotnih stroškov postopka, temveč le delno glede na uspeh.