izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se po drugem odstavku 110. člena ZDR poda najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Rok za podajo odpovedi je prekluziven, kar pomeni, da po poteku tega roka preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka (frizerka, zaposlena pri toženi stranki) je ponujala frizerske storitve na domu. Za opravljeno friziranje na domu je prejela plačilo. Zavedala se je, da tega kot delavka tožene stranke ne bi smela storiti. S takšnim svojim ravnanjem je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Šlo je za kršitev obveznosti, ki so določene v 31., 35. in 35. členu ZDR, takšna kršitev pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
identifikacijski podatki dolžnika – vročitev – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Dejstvo, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na sodišče že 24.2.2012, ni pravno pomembno, saj je bil upnik dolžan ves čas (do izdaje sklepa o izvršbi) paziti na pravi (registrirani) dolžnikov sedež in poslovni naslov.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi – obličnost – pisna oblika
Z enostransko ustno izjavo volje delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, vendar je takšna odpoved nezakonita. ZDR določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med temi načini pa je tudi redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki pa mora biti izražena v pisni obliki.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
ZDMP člen 1. ZMinP člen 2. ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 127/3, 127/4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 71, 75.
obveznost plačila – plača – dodatki zaradi posebnih pogojev dela – osnovna plača – minimalna plača
Dodatki zaradi posebnih pogojev dela se obračunavajo od osnovne plače in ne od minimalne plače. Pravne podlage za to, da bi morala biti osnovna plača določena najmanj v višini minimalne plače, in da bi se na tako določeno osnovno plačo obračunavali vsi dodatki, ni. Minimalna plača je le korektiv, ki zagotavlja socialno varnost delavca in njegove družine. Končni mesečni znesek, ki ga delavec prejme za delo, opravljeno v polnem delovnem času in ki zajema osnovno plačo z vsemi dodatki, ne sme biti nižji od z zakonom določene minimalne plače. V minimalno plačo so vključeni vsi dodatki (za izmensko in nočno delo, delovno dobo ipd.), razen dodatka za nadurno delo, ki je vezan na delo preko polnega delovnega časa in že po jezikovni razlagi ni vključen v minimalno plačo, ki je plača za polni delovni čas.
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad toženo stranko, je tudi njena obveznost, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožeča stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 354. člena v zvezi z 59. členom ZFPPIPP). K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku (zaključenem) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V situaciji, ko pa stroški nastanejo šele med stečajnim postopkom, pa ne pride v poštev uporaba pravila iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
obnova postopka – predlog – nova dejstva – novi dokazi – dokazno breme
Tožnik je uveljavljal za sporno obdobje priznanje delovnega razmerja in iz tega naslova pripadajoče prejemke od tožene stranke, ki je bila njegov delodajalec, kar pomeni, da je bila ta skladno z dokaznim bremenom dolžna preveriti, če je bil tožnik v tem času zaposlen oziroma je imel priznane pravice iz delovnega razmerja tudi pri drugem delodajalcu. V tej zvezi velja pravilo, da je stranka, ki ne izpolni potrebnega dokaznega bremena, lahko kaznovana z odločitvijo sodišča, ki je zanjo neugodna. Zato se v konkretnem primeru ne more upoštevati odločba ZPIZ, ki jo je tožena stranka pridobila po pravnomočnosti sodbe, ko je bilo odločeno o glavni stvari, s katerim je navedeni zavod zavrnil lastnost tožnika kot zavarovanca za določeno obdobje. Tožena stranka je imela možnost pridobiti za navedeno obdobje podatke o tožnikovem zavarovanju oziroma statusu delovnega razmerja že prej pri pristojnih državnih organih, zaradi česar se sedaj v predlogu za obnovo postopka ne more sklicevati na to, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla preizkusiti oziroma glede tega pridobiti ustreznih listinskih dokazov.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih člen 12.
potni stroški – javni prevoz
Tožena stranka je tožniku potne stroške napačno obračunavala (za javni prevoz), zato mu je dolžna povrniti zahtevano razliko potnih stroškov (v višini kilometrine). Javni prevoz je bil namreč možen, vendar za tožnika časovno nesprejemljiv, ker z uporabo javnega prevoza ne bi mogel pravočasno priti na delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - ponudba ustrezne zaposlitve
Ustreznost zaposlitve, ki jo delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
Na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžan delavcu ponuditi le sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Ponudba neustrezne zaposlitve ni pogoj za zakonitost odpovedi. Če delodajalec ustrezne zaposlitve nima, delavcu ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Lahko mu jo sicer ponudi (za neustrezno zaposlitev: manj zahtevno delovno mesto, pogodba o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom, za delo v drugem kraju ipd.), vendar gre pri tem za možnost in ne za obveznost, ki bi bila določena z zakonom in bi vplivala na zakonitosti odpovedi.
plačilo uporabnine – uporaba prostorov brez pravne podlage – gospodarska družba
Tožeča stranka je navajala, da je družba D. brez pravne podlage uporabljala njene prostore in za uporabo ni plačevala ničesar, zaradi česar je tožnica s tožbo zahtevala plačilo uporabnine. Ker je tožeča stranka gospodarska družba, ki nastopa v gospodarskem prometu, v gospodarskem prometu pa se za uporabo tuje stvari plača najemnina, take navedbe zadoščajo za sklepčnost tožbe glede prikrajšanja tožeče stranke.
1. Delo je bilo prevzeto in ni bilo grajano, kar pomeni, da tožena stranka ni imela nobenega utemeljenega razloga, da dela ne bi potrdila in se zato ne more sklicevati na določbo 3. odstavka 642. člena OZ.
Pri mandatni pogodbi (za kar v spornem razmerju gre) po določbi 642. člena OZ določitev cene ni bistvena vsebina pogodbe, saj jo lahko določi tudi sodišče.
V skladu z določbo 42. člena ZDR mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena tega zakona.
pogoji za dovolitev vpisa - vpis proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica - agrarna skupnost
V zemljiški knjigi je pri osnovnem položaju nepremičnine, ki je predmet predloga, vpisana solastnina za 55 oseb, sodno poravnavo (ki je podlaga predlogu) pa je sklenila Agrarna skupnost, ki je tudi v sodni poravnavi podala zemljiškoknjižno dovolilo. Pogoj iz 150. člena ZZK-1 za dovolitev vpisa zato ni podan.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Glede na tako stališče ni odločilna okoliščina, koliko delavcem je tožena stranka dejansko odredila čakanje na delo.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očitala, da ni spoštoval navodil pristojnega imenovanega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni. V odločbi ZZZS je bilo namreč izrecno zapisano, da je tožnikova odsotnost z doma možna, ko ta ne vpliva negativno na potek zdravljenja, izrecnih navodil ta odločba ne vsebuje, je pa zapisano, da je odhod iz kraja bivanja možen ob izrecni odobritvi tožnikovega osebnega zdravnika. Tožnik je osebnega zdravnika seznanil, da je zapustil kraj bivanja. Osebni zdravnik pa je tudi izpovedal, da bi tožniku, če bi ga za to prosil, odhod celo svetoval. Tožniku se zdravstveno stanje, zaradi katerega je bil na bolniškem staležu, ni poslabšalo. Ker pa je imel tožnik tudi psihične težave, zaradi katerih mu je bil priporočen aktivni počitek, druženje z ljudmi, sprehodi v naravi ipd., mu je sprememba okolja tudi koristila. Tožnik je tako za odhod iz kraja bivanja imel konkludentno privolitev svojega osebnega zdravnika, zato navodil iz odločbe ni kršil.
Po 19. členu ZDSS-1 se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. Ker ZDSS-1 posebnih določb v zvezi z nastopanjem v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne vsebuje, je pri preizkusu dovoljenosti tožnikove revizije treba uporabiti določbo 86/3 ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je tožnik revizijo vložil sam in ker ni niti zatrjeval niti izkazoval, da ima opravljen pravniški državni izpit (člen 86/4 ZPP), je treba njegovo revizijo kot nedovoljeno zavreči (člen 374/1 ZPP v zvezi s členom 374/2 ZPP).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil zdravnika
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal utemeljen razlog po 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik ni kršil navodil zdravnika. Tožnik namreč ni imel ustreznih navodil imenovanega zdravnika, z aktivnostmi kritičnega dne pa zdravstvenega stanja tudi ni poslabšal. Dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni bil sposoben opravljati, bil pa je sposoben opravljati druga opravila (nakupi nujnih življenjskih artiklov, polnjenje bencinskega tanka avtomobila, ki ga je uporabljal, čiščenje njegovih vetrobranskih stekel in odvoz tega avtomobila v popravilo), ki jih je sicer moral, zaradi invalidnosti žene, opravljati v prostem času. Drugačno gledanje bi bilo neživljenjsko, saj ni bistveno, ali je tožnik kršil formalno navodilo imenovanega zdravnika iz odločbe, ampak je bistveno dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na podaljšanje zdravljenja oziroma poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Tožnikov lečeči fiziater je izpovedal, da je hoja pri takšni poškodbi, kot jo je imel tožnik, zaželjena in da bi bilo v teh primerih pravilneje, če bi v odločbi pisalo, da je potrebno razgibavanje in da je priporočljiva hoja.