Tudi tožencu je treba priznati pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta, če se s tem postavi vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravice do revizije, kot je že navedeno. O ugotovljeni vrednosti spornega predmeta v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP mora sodišče takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev
Če se sodna taksa plača prek ponudnika plačilnih storitev, se šteje, da je taksa plačana v roku iz plačilnega naloga, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka.
pravica do kontradiktornega postopka – pravica do predlaganja in izvedbe dokazov – konkretiziran dokazni predlog
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
Zaslišanje toženca je bilo predlagano, ne da bi tožena stranka sploh navedla, katero konkretno dejstvo želi dokazati z njegovim zaslišanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074509
ZPP člen 212.
plačnik storitve – prejemnik računov – formalni sedež stranke – pasivna legitimacija – trditveno in dokazno breme – Odlok za pitno vodo
Tožena stranka je dokazala, da je bila v skladu s predpisi uporabnik ter plačnik storitev tožeče stranke druga pravna oseba. Tožeča stranka pa druge podlage kot golo dejstvo formalnega sedeža tožene stranke na naslovu Y ni ponudila.
ZPP člen 157, 316, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 212, 212/4, 214, 214/1, 215, 215/3, 217.
zavrženje tožbe - res iudicata - povračilo stroškov - učinkovanje potrjene prisilne poravnave - priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave
V okviru uradnega preizkusa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre v tej zadevi v pretežni meri (razen za stroške postopka) za res iudicato. Nad toženo stranko je bila s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 756/2012 z dne 22.11.2012 potrjena prisilna poravnava.
Ravnanje dolžnika oz. upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela. Tožeča stranka je torej po temelju upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka
Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe oziroma posamezne predloge iz istega predloga nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se po drugem odstavku 110. člena ZDR poda najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Rok za podajo odpovedi je prekluziven, kar pomeni, da po poteku tega roka preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka (frizerka, zaposlena pri toženi stranki) je ponujala frizerske storitve na domu. Za opravljeno friziranje na domu je prejela plačilo. Zavedala se je, da tega kot delavka tožene stranke ne bi smela storiti. S takšnim svojim ravnanjem je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Šlo je za kršitev obveznosti, ki so določene v 31., 35. in 35. členu ZDR, takšna kršitev pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – opis kršitev – pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Dejstvo, da tožena stranka v obrazložitvi odpovedi ni navedla, znaki katerega kaznivega dejanja so podani pri ravnanju, ki se očita tožeči stranki, ne vpliva na zakonitost odpovedi. Delodajalec je v odpovedi dolžan opredeliti očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, tako da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima kršitev, ni pa dolžan kršitve pravno kvalificirati oz. navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani.
S strani tožene stranke zatrjevana napaka je bila odpravljena (čeprav z zamudo), zato tožena stranka ne more uspeti z jamčevalnim ugovorom na znižanje kupnine po 640. členu OZ, upoštevaje ob tem, da je v tej zvezi manjkal tudi ustrezni oblikovalni zahtevek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – policist - zagovor
Po določbi 2. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zagovor je namenjen temu, da se delavec lahko izjavi o očitanih kršitvah, in ne zgolj ugotavljanju dejanskega stanja kršitev. Poleg tega predstavlja zagovor zadnji možni čas za delodajalca, ki se dokončno seznani z razlogi, ki utemeljujejo odpoved.
Tožnik se je v času, ko mu je bil določen datum zagovora, nahajal na zdravljenju v bolnišnici. Takrat njegova zbranost zaradi kognitivnih motenj ni bila takšna, da bi bil sposoben podaje zagovora, zato gre v konkretni situaciji za obstoj okoliščin iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo pogodbe omogoči zagovor. Za presojo tega vprašanja je odločilno, da je bila v takratnih okoliščinah tožnikove hospitalizacije in nastalih zdravstvenih težavah zagotovitev zagovora s strani tožene stranke neizvedljiva, razloge takšnih okoliščin pa je potrebno pripisati zgolj tožniku, in ne toženi stranki. Glede na navedeno je tožena stranka v konkretnem primeru zadostila zakonski zahtevi iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi česar podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz tega formalnega razloga ni nezakonita.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – smrt delavca - dediči
Odpravnina zapade v plačilo z dnem prenehanja delavčevega delovnega razmerja. V primeru, da delavec umre pred potekom odpovednega roka, je razlog za prenehanje delovnega razmerja njegova smrt, zaradi česar mu odpravnina ne pripada.
identifikacijski podatki dolžnika – vročitev – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Dejstvo, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na sodišče že 24.2.2012, ni pravno pomembno, saj je bil upnik dolžan ves čas (do izdaje sklepa o izvršbi) paziti na pravi (registrirani) dolžnikov sedež in poslovni naslov.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je delodajalec delavcu dolžan plačati nadomestilo za neizrabljen tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti.
Ker tožeča stranka terjatve, ki je predmet izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, ni prijavila v stečajni postopek zoper toženo stranko, je njena terjatev do tožene stranke prenehala in je s sodbo, izdano v tem pravdnem postopku, tudi če bi bilo njeni pritožbi ugodeno, zoper toženo stranko ne bi mogla več uveljaviti. Tožeča stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo, ker pa je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, je pritožba nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče kot takšno zavrglo.
plačilo uporabnine – uporaba prostorov brez pravne podlage – gospodarska družba
Tožeča stranka je navajala, da je družba D. brez pravne podlage uporabljala njene prostore in za uporabo ni plačevala ničesar, zaradi česar je tožnica s tožbo zahtevala plačilo uporabnine. Ker je tožeča stranka gospodarska družba, ki nastopa v gospodarskem prometu, v gospodarskem prometu pa se za uporabo tuje stvari plača najemnina, take navedbe zadoščajo za sklepčnost tožbe glede prikrajšanja tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 429, 431. ZSReg člen 37, 37/2, 37/4.
postopek izbrisa - izpodbijanje izbrisanega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - namen zakona
Udeleženci postopka s pritožbo izpodbijajo odločitev registrskega sodišča o neutemeljenosti ugovora, lahko pa tudi izpodbijajo obstoj samega izbrisnega razloga, saj gre za izpodbijanje sklepa, s katerim je bilo odločeno prav o obstoju izbrisnega razloga.
Zaradi narave postopka izbrisa, predvsem pa zaradi teže posledic, ki jih izbris ima za subjekte in upnike, je potrebno v drugi fazi postopka izbrisa s teleološko razlago določb 7. poglavja ZFPPIPP zasledovati cilj tega dela zakona, da se iz sodnega registra brez likvidacije brišejo le tisti subjekti, pri katerih obstoji eden izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala.
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad toženo stranko, je tudi njena obveznost, da tožeči stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožeča stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku (1. odstavek 354. člena v zvezi z 59. členom ZFPPIPP). K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon (3. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku (zaključenem) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V situaciji, ko pa stroški nastanejo šele med stečajnim postopkom, pa ne pride v poštev uporaba pravila iz 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.