povračilo stroškov v zvezi z delom – dokazna sredstva - dokazi
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da je lahko tožena stranka dejstvo plačila vtoževane terjatve dokazovala s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič.
OZ člen 94, 659. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 65.
gradbena pogodba - začasna situacija - potrditev situacije po naročniku - veljavnost pogodbe - gradbene uzance
Overitev situacije po naročniku ni pogoj za plačilo na njeni podlagi, vendar mora izvajalec dokazati, da je opravil količine del, na katere se situacija nanaša.
procesne obresti - zamudne obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od posameznih zneskov kapitaliziranih zamudnih obresti prisodilo nadaljnje zamudne obresti že za obdobje pred vložitvijo predloga za izvršbo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077407
URS člen 2, 2/2, 15, 15/3, 22, 23, 35. ZIZ člen 43. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 286b.
umik predloga za izvršbo – procesna sposobnost upnika – pravica do zasebnosti - tajno snemanje pogovora – pravica do izvedbe dokaza – nedovoljen dokaz – izvedeniško mnenje – postavitev novega izvedenca
Po 35. členu Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti, je zagotovljeno varstvo pred (tajnim) snemanjem pogovorov brez dovoljenja vseh oseb, ki v pogovoru sodelujejo. Če je pogovor posnet brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo besedo oziroma glasom. To pa pomeni, da dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, ni dopustno izvesti.
Tožnik je uveljavljal denarni zahtevek, za identifikacijo le-tega pa je poleg tožbenega predloga potrebna tudi dejanska tožbena podlaga. Tožnik mora v tožbi navesti dejstva, ki po njegovem mnenju tožbeni zahtevek utemeljujejo, nova dejstva pa lahko navaja še na prvem naroku za glavno obravnavno, po opravljenem prvem naroku pa le ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070299
URS člen 39. OZ člen 133, 134, 178, 183. ZMed člen 6, 12, 14, 23.
opravičilo in preklic izjave – kršitev ugleda in dobrega imena – kršitev osebnostnih pravic – odškodnina – prepovedni zahtevek – sklepčnost – (ne)resničnost izjave – protipravnost – pravica do svobode izražanja
Zahtevku za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravi je mogoče ugoditi zgolj v primeru, da je kršitev že nastopila in protipravno stanje še traja. Tudi ob najekstenzivnejšem tolmačenju določbe, ki jo zagovarja del pravne teorije, pa je zahtevi za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti moč ugoditi zgolj v primeru preteče nevarnosti, da bo do kršitve prišlo.
Seznanitev javnosti z neresnično in žaljivo izjavo o drugem nujno protipravno posega v pravico te osebe do ugleda, saj se s takšno izjavo ne zagotavlja ne pozitivni, ne negativni vidik pravice do svobodnega izražanja.
razporeditev - sprememba delodajalca – delovna razmerja javnih uslužbencev – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – ukinitev organa in prenos nalog
ZDR v 73. čl. določa, da v primeru prevzema, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja na novega delodajalca po samem zakonu, zato ne predvideva sklepanja novih pogodb. ZZelP-F pa je v 43. čl. določil, da javni uslužbenci sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, zato je tožnik z ministrstvom (...) na podlagi 43. čl. ZZelP-F pogodbo o zaposlitvi tudi sklenil. Tožnik sicer nove pogodbe o zaposlitvi, kljub takšni zakonski določbi, ni bil dolžan skleniti, medtem ko bi mu tožena stranka staro pogodbo o zaposlitvi lahko odpovedala le na enega od zakonsko določenih načinov. ZZelP-F namreč ni določil, da v kolikor delavec nove pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, mu pogodba o zaposlitvi avtomatično preneha. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi je vedno stvar svobodne odločitve dveh pogodbenih strank. V kolikor torej tožnik nove pogodbe o zaposlitvi ne bi sklenil, bi svoje pravice lahko uveljavljal na podlagi 73. čl. ZDR v povezavi z 153. čl. ZJU. Ker pa je tožnik novo pogodbo sklenil, je tožnik v Direkciji na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi sklenil novo delovno razmerje.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 261, 261/1, 269, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2, 272/3, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 283.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – poslovna praksa med strankama – rok in način izpolnitve – nujna plačila – enako obravnavanje upnikov – kompenzacija – dogovor o nadomestni izpolnitvi – zamuda s plačilom
Kadar je pobot samo drugi del transakcije (prvi del je prodaja, s katero je bodoči stečajni dolžnik pridobil proti svojemu upniku terjatev na plačilo kupnine), prodaja pa sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega plačila svoje terjatve, je celotna transakcija enotno dejanje – plačilo denarne obveznosti z izročitvijo blaga in torej nadomestna izpolnitev.
Na poslovno prakso med strankama ne gre sklepati iz ravnanj pravdnih strank v času izpodbojnega obdobja, pač pa se mora taka praksa vzpostaviti med pravdnima strankama že v času pred izpodbojnim obdobjem.
Zgolj na podlagi prve zamude s plačilom še ni mogoče toženi stranki očitati, da bi že ob tem plačilu morala vedeti za insolventnost tožnika.
začasni zastopnik – prenehanje zastopanja – stranka postopka – upravičena oseba za vložitev pritožbe
Ker odvetnik M. P. ni stranka predmetnega postopka, položaj toženčevega začasnega zastopnika pa mu je prenehal še pred vložitvijo predmetne pritožbe, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
OZ v 846. členu res določa, da provizijo določi sodišče tako, da ta ustreza posrednikovemu trudu in opravljeni storitvi, vendar le, če višina plačila sploh ni nikjer določena, kar pa za obravnavani primer ne pride v poštev, ker je sodišče ugotovilo, da je bila višina provizije med strankama dogovorjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati na izid postopka pred socialnim sodiščem glede upravičene odsotnosti z dela tožnika, saj je tožena stranka tožniku podala redno odpoved iz krivdnih razlogov, in to ne iz razloga, ker ni prihajal na delo, pač pa iz razloga, ker tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pri čemer je irelevantno, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je dobil potrdilo ZZZS po pomoti.
ZPP člen 180, 180/3, 485. OZ člen 104, 104/1, 111, 111/2.
krajevna pristojnost - neupravičena obogatitev – prenehanje pogodbe po zakonu – razveza pogodbe – neizpolnitev v roku - vezanost sodišča na zatrjevano pravno podlago
Tožena stranka obveznosti ni izpolnila v roku in na način, kot je bilo dogovorjeno. V takem primeru je potrebno uporabiti določbo prvega odstavka 104. člena OZ, po katerem je sankcija v primeru, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe, prenehanje pogodbe po samem zakonu, nasprotna stranka pa je upravičena do kondikcijskega zahtevka na vrnitev tistega, kar je izpolnila na podlagi pogodbe. Za prenehanje pogodbe zato ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba.
Ker je sodišče avtonomno pri izbiri ustreznih materialnopravnih določb, pravdni stranki ni treba vselej razkriti prav vseh pravnih naziranj, ki jih sodišče nato zapiše v razlogih svoje odločitve, razen če bi bila na ta način razkrita v sodbi "presenetljiva" pravna podlaga, do česar pa v obravnavanem primeru ni prišlo, saj iz dejstvenega substrata tožbe evidentno izhaja, da je tožeča stranka zahtevala vračilo zneska, za katerega je bila tožena stranka neupravičeno obogatena, sama pa prikrajšana. Glede na to bi morala tožena stranka sama odgovoriti na iz zatrjevanih dejstev izhajajočo pravno podlago in samoiniciativno pripraviti ustrezne obrambne ugovore.
rok za plačilo sodne takse – pravočasnost plačila sodne takse – plačilo prek ponudnika plačilnih storitev
Če se sodna taksa plača prek ponudnika plačilnih storitev, se šteje, da je taksa plačana v roku iz plačilnega naloga, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka.
ZFPPIPP člen 399, 400, 400/4, 400/5, 407, 408, 409.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – določitev preizkusnega obdobja – dolžnikove osebne okoliščine – razlogi za insolventnost – kaznivo dejanje
Pri določitvi preizkusnega obdobja se upoštevajo samo dolžnikove osebne okoliščine. Zato je za določitev preizkusnega obdobja povsem nepomembno, kakšno preizkusno obdobje je bilo določeno osebi, ki je bila obsojena za ista kazniva dejanja, pri katerih je bil udeležen in obsojen tudi stečajni dolžnik.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – sprememba tožbe – sprememba dejanske podlage tožbe – dejstva, ki se nanašajo na terjatev – situacija – končni obračun – prekoračitev tožbenega zahtevka – zapadlost terjatve
Stališče, da sprememba dejanske podlage tožbe v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog (enako tudi po ugovoru zoper sklep o izvršbi), ni dopustna, ker mora sodišče odločiti zgolj, ali ostane sklep o izvršbi v veljavi ali se razveljavi, je preseženo.
spor majhne vrednosti – posledice neprihoda na narok – fikcija odpovedi zahtevku – zahteva za razpis naroka
Določba 454. čl. ZPP ne predstavlja prekomernega posega v tožnikovo pravico iz 1. odst. 23. čl. Ustave. Oporo za takšno stališče pravzaprav nudijo abstraktni argumenti odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-161/10, s katero je to razveljavilo določbo 1. odst. 282. čl. ZPP. To je določba, ki je v rednem postopku predvidevala enako sankcijo (sodbo na podlagi odpovedi) za primer, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.
Sankcija iz 3. odst. 454. čl. ZPP ima izrazit preventivni pomen, ki naj zagotovi, da stranka z zahtevo za razpis naroka za glavno obravnavo misli resno, kar nujno implicira tudi to, da se naroka nazadnje udeleži. Tak poseg v pravico stranke do sodnega varstva je sorazmeren z ustavno dopustnim ciljem (zagotavljanje procesne discipline strank zaradi praktične uveljavitve težnje k pospešitvi ekonomičnosti in koncentracije postopka).
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovira za odpust obveznosti – vložitev tožbe – preizkusno obdobje – skupno premoženje – stečajna masa
Vložitev tožbe ne more predstavljati dejanskega stanja ovire iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP, saj z vložitvijo tožbe stečajna dolžnica ni prevzela obveznosti, ki bi bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem.
Pri določitvi preizkusnega obdobja ne gre za kazen in za ugotavljanje krivde. Ugotavlja se namreč razloge za insolventnost in pri tem tudi odgovornost stečajnega dolžnika, ki je širši pojem kot krivda.
Skupnega in posebnega premoženja tudi v primeru, da bi bil pravdni postopek v zvezi s skupnim premoženjem končan po poteku preizkusnega obdobja, ni mogoče upoštevati kot premoženja, ki bi ga stečajna dolžnica pridobila po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti in zato ne bi spadalo več v stečajno maso.
Stroški v predlogu upravitelja morajo biti ne samo poimenovani, pač pa tudi ustrezno (vsebinsko) opisani in dokazno podprti. Gre za postavke, ki se odražajo v določeni denarni vrednosti, odvisno od konkretnega opravila oziroma dogodka, zaradi česar zgolj posplošeno navajanje posameznih stroškov ne zadošča.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066610
URS člen 22, 29. ZP-1 člen 2, 2/2, 69, 69/1, 114, 114/6, 115, 115/2. ZPrCP člen 37, 37/5.
pravna jamstva v kazenskem postopku – zaslišanje obdolženca – pravice obdolženca – obramba obdolženca – vabilo – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – vožnja z vozilom po cesti
Obdolženec mora biti pred izdajo sodbe o prekršku praviloma zaslišan o tistem, česar je obdolžen. Ustavna pravica do izjave iz 22. člena Ustave zakonodajalcu ne preprečuje, da predvidi možnost podajanja zagovora v pisni obliki, vendar pa ob tem obdolžencu ne sme biti odvzeta pravica, da zahteva ustno zaslišanje pred organom, ki bo odločal o obtožbi proti njemu.
Po izdaji sodbe sodišče prve stopnje je bil z 21. členom ZPrCP-A 5. odstavek 37. člena ZPrCP spremenjen tako, da se voznik motornega vozila, ki je ravnal v nasprotju z določbami tega člena, kaznuje za prekršek (samo) z globo 120,00 EUR.