Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti, ki je eno od temeljnih načel pravdnega postopka, saj bi moral tožnik v primeru, v kolikor sodišče spremembe ne bi odobrilo, vložiti novo tožbo, namesto da bi se mu na podlagi že zbranega procesnega gradiva omogočila dokončna rešitev spora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZPP, ker ni bilo upravičenega razloga, da bi vročevalec pustil pisanje v hišnem predalčniku in bi se s tem štelo, da je bila vročitev opravljena. Prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki, ki je bilo izvedeno zgolj z odjavo tožnika iz obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz evidenc ZPIZ-a je bilo nezakonito, kar pomeni, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter še vedno traja z vsemi pravicami, ki jih ima tožnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
ZDSS-1 člen 28, 28/3. ZZZPB člen 33b, 33b/1, 33b/2, 33b/7. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti člen 36, 37/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – dolžnost obveščanja – dodatni dohodki
Ker tožnik toženca ni obvestil o v času prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanem dodatnem dohodku, je toženec utemeljeno odločil, da mu pravica do nadomestila preneha.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo tožena stranka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa le vsakega posameznega njenega ravnanja posebej. Če bi ta dejanja ocenjevali vsako zase, bi se sicer bilo mogoče strinjati z oceno, da vsako posebej še ne izkazuje nevarnosti. Vendar pa, gledano nanje kot na celoto, takega zaključka ni mogoče napraviti.
Ker je bilo najemno razmerje med tožnikom in občino odpovedano in se je tožnik po sodbi dolžan iz stanovanja izseliti, nima pravice do subvencionirane najemnine za neprofitno stanovanje.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku po tem, ko mu je določila delo na drugem delovnem mestu – na blagajni, odredila, da ga vseskozi spremlja varnostnik (ko je delal s strankami, ko je odšel na malico, ko je odšel na WC, …), je povsem neprimeren in pretiran poseg v tožnikovo osebno sfero, v njegovo osebno integriteto in dostojanstvo, ki s strani tožnika ni bil z ničemer izzvan (tožnik je bil do tedaj neproblematičen delavec, ni kradel ali uničeval blaga oziroma toženi stranki ni povzročal nikakršnekoli škode. Opisano ravnanje in druga ugotovljena ravnanja tožene stranke (neprimerno in žaljivo ravnanje vodje poslovalnice do tožnika idr., z izjemo odredbe) predstavljajo sistematično, graje vredno oziroma očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, ki je bilo usmerjeno proti tožniku, s čimer je tožena stranka uresničila vse znake trpinčenja.
postopek izvršitve uklonilenga zapora – osebni stečaj
Storilec od dne, ko je bil izdan sklep o začetku postopka osebnega stečaja, lahko razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje. To hkrati pomeni tudi, da so na strani storilca podane osebne okoliščine, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom, saj storilca z njim ni mogoče prisiliti k plačilu globe, ki bi jo sicer lahko plačal, saj je glede na začeti postopek osebnega stečaja očitno, da storilec sredstev, s katerimi bi globo lahko plačal, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, nima.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – javni uslužbenci - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – delovna razmerja javnih uslužbencev – zagovor - rok
Tožnik je imel za pripravo zagovora dovolj časa in ker se je zagovarjal, ne da bi predlagal preložitev tega zagovora zaradi prekratkega roka, tožniku pravica do obrambe in s tem pravica do zagovora ni bila kršena s tem, ker mu tožena stranka za pripravo na ta zagovor ni omogočila roka treh delovnih dni. Tudi sicer rok iz člena 83/2 ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
ZDR člen 72, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3. ZDR člen 18, 18/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razrešitev – direktor - zastopnik – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – poslovodna oseba – odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe - skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika
V skladu z določbo 1. odstavka 18. člena ZDR nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, njegov zastopnik, ki je določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zato lahko v imenu takšnega delodajalca, poleg zakonitega zastopnika, na podlagi njegovega pooblastila nastopa tudi pooblaščene. Uprava tožene stranke je lahko pooblastila odvetnika za strokovno pomoč pri izdelavi odpovedi.
Tožnik je bil po pogodbi o zaposlitvi direktor tožene stranke, kar pomeni, da je bil z njo v dvojnem položaju, na eni kot uprava družbe, na drugi strani pa kot delavec v delovnem razmerju. Tožnik je imel pri toženi stranki status poslovodne osebe. Po določbi 72. člena ZDR lahko pogodbene stranke glede poslovodne osebe drugače uredita pravice obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, v kar spada tudi način prenehanja delovnega razmerja. Z drugačno ureditvijo v pogodbi o zaposlitvi lahko stranki izključita določene postopkovne zahteve v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi je določeno, da v primeru redne odpovedi iz krivdnih razlogov delodajalec ni dolžan slediti postopkovnim zahtevam iz 1. odstavka 83. člena ZDR, zato je imela tožena stranka vso podlago, da je podala tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov brez predhodnega opozorila na kršitve pogodbenih obveznosti.
Odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora gospodarske družbe je strožja kot odgovornost ostalih delavcev, kar je glede na upnikov položaj, razumljivo. To pa pomeni, da morajo pri vodenju družbe in sklepanju pogodb v njenem imenu ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V takšnem svojstvu se morajo izogibati sklepanju škodljivih poslov, ki posredno ali neposredno zmanjšujejo premoženje družbe, saj predstavlja vodenje poslov družbe, ki ni pošteno in vestno, krivdno odgovornost uprave.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 24. ZPIZ-1 člen 67, 156, 156/5, 157.
invalidska pokojnina – tujec
Pri tožniku je podana I. kategorija invalidnosti, ker je popolnoma nezmožen za delo. Pravica do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja mu gre največ od nastanka I. kategorije invalidnosti (leta 2009), in ne že od leta 2004, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/6. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 15, 95, 95/1.
prodaja lastnih deležev - pogodba o prenosu lastnih deležev - predkupna pravica pri prodaji lastnega deleža družbenikom družbe - koluzija
Direktor prve tožene stranke je s prodajo lastnih deležev prve tožene stranke drugi toženi stranki dosegel, da je družba direktorjevega brata pridobila nadzor nad upravljanjem prve tožene stranke. S pritožbenim zatrjevanjem, da tako ravnanje terja presojo, da je tožbeni zahtevek na razveljavitev te pogodbe utemeljen, bi se pritožbeno sodišče ukvarjalo le v primeru, če bi tožniki kot preostali družbeniki prve tožene stranke hkrati postavili tudi zahtevek, naj se lastni deleži prve tožene stranke pod istimi pogoji prodajo njim. Vendar takega zahtevka niso postavili. Po določilu šestega odstavka 481. člena ZGD-1 postanejo takrat, kadar je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, imetniki poslovnega deleža skupaj.
Koluzija je sporazumno ravnanje zastopnika in druge stranke pri pogodbi tako, da škodujeta zastopanemu. Koluzija je zato značilen primer nemoralnega ravnanja, ki lahko pripelje do ničnosti pravnega posla. V takem primeru ima zastopani upravičenja po 73. členu OZ. Aktivna legitimacija iz naslova koluzije torej pripada zastopanemu (v konkretnem primeru prvi toženi stranki), ne pa družbenikom prve tožene stranke.
disciplinski postopek – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik ni izpolnjeval pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot vodja premika samovoljno odredil premikalno vožnjo premikalne lokomotive na zasedeni tir, za kar ni imel dovoljenja prometnika, nato pa je v povratni vožnji iste lokomotive dovolil prevoz nevarnih snovi. Zato je bila disciplinska sankcija upravičena in zakonita.
Tožniku je bila pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Predlog za obnovo tega postopka, da bi se v pokojninsko osnovo vštelo plačilo za nadurno delo, je bil utemeljeno zavrnjen, saj izjava direktorja tožnikovega delodajalca, da je bilo nadurno delo nepredvidljivo, nepričakovano, nujno in izjemno, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločbe glede odmere pokojnine. Tožnik bi namreč moral izkazal tudi konkretno obdobje, oziroma ure, ko je to delo opravljal.
Tožnikova delovna zmožnost ni izgubljena, saj je še zmožen za delo na drugem delovnem mestu, ker bo opravljal delo z ročnim premeščanjem bremen do 8 kg, z omejitvijo del na višini, nad globino, na lestvi, z možnostjo, da se med delom občasno usede ter z odročitvijo ter predročitvijo v levi rami do 70 stopinj, s polnim delovnim časom. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.