ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče za programsko obdobje 2012-2013 člen 7, 7/1, 7/1-1, 7/1-2, 13.
javni razpis - subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva - sedež kmetijskega gospodarstva - zavrženje vloge
Ker tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, sedeža v občini nima, je prvostopenjski organ glede na določbe javnega razpisa in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2012-2013, tožnikovo vlogo mogel zavreči.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - vpliv odločbe na druga pravna razmerja
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, ni pa bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji, oziroma iz kakšnih razlogov se je odselil. Gre za ugotovitveno odločbo, ki pomeni zgolj registracijo obstoječega stanja in za posameznika ne more imeti nobenih posledic v smislu spremembe lastništva ali podobnega. Sprememba stalnega prebivališča tožnice tudi nima nobene povezave s tem, da po ZDen najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca ni mogoče odpovedati, dokler najemodajalec najemojemalcu ne povrne vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine. Sprememba stalnega prebivališča namreč v tem primeru ni povezana z veljavnostjo najemne pogodbe.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - enako obravnavanje
Javna sredstva se v postopkih, kot je obravnavani, delijo med prijavitelje v skladu z doseženimi točkami na podlagi vnaprej predpisanih meril in ne na način, da bi tisti, ki zbere največ točk, dobil celotna sredstva, ki se delijo v posamezni kategoriji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - osebnost obdolženca
Tožnik v tožbi storitev očitanega mu kaznivega dejanja zanika, kar po presoji sodišča pomeni, da ni mogoče šteti, da ne gre za zapleten postopek. Tožnikovo pričakovanje ali zahtevek tudi ni v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Poleg tega po mnenju sodišča tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala vseh pravno relevantnih okoliščin konkretnega primera. Tako je v odločbi zgolj pavšalno navedla, da je treba upoštevati tudi osebnost obdolženega, ne da bi bile iz izpodbijane odločbe razvidne kakšne okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Pravica do obrambe z zagovornikom ni absolutna, vendar pa ni mogoče reči, da je v nasprotju z interesi pravičnosti - da je torej nepravično, če se obdolžencu omogoči, da se zagovarja s pomočjo zagovornika.
Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 29, 30.
finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo - pogoj nespodobnosti za delo - časa trajanja nezmožnosti- razpisni pogoji
Glede na to, da se sredstva dodeljujejo le do porabe razpoložljivega zneska, v zadevi niti ni odločilno, ali je tožnica sicer izkazala izpolnjevanje pogoja javnega razpisa glede časa trajanja nezmožnosti za delo, saj je bila njena vloga uvrščena na mesto, ki ni več omogočalo odobritve sredstev.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna uporaba materialnega prava
Stranka lahko uspe s predlogom za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, če verjetno izkaže obstoj novih dejstev ali dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bili navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Uporaba materialnega prava torej ne more pomeniti obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP.
Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor člen 8, 11, 12.
javni razpis - društvo - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini
Društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinancirana, je bilo priznano sofinanciranje zgolj ene športne skupine, kar je v skladu z 11. členom Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa
Presoja drugostopenjskega organa po nadzorstveni pravici je izključena v primeru, ko je drugostopenjski organ, ki je hkrati nadzorstveni organ, že odločal o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo in tako odločbo presodil za zakonito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca in članov njegove družine - primerno stanovanje - družinski člani prosilca
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da imata na naslovu, na katerem z ženo prebivata, prijavljeno začasno prebivališče tudi njuna dva sinova. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZSVarPre se namreč pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Razen tega tožnik svojih dveh sinov v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel za družinska člana.
Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Ovire, ki vplivajo na možnost izvršitve odločbe, so lahko pravne ali dejanske narave. V pravnem pogledu bodo ovire za izvršitev podane takrat, kadar ima odločba izrek, ki nasprotuje pravnemu redu. Dejanske ovire za izvršitev odločbe pa bodo podane v primeru, ko izreka objektivno ne bo mogoče izvršiti. V obravnavnem primeru pa je iz podatkov spisa razvidno, da je bila služnost že vpisana v zemljiški knjigi, torej je bila odločba izvršena, zato je neutemeljen ugovor, da je podan navedeni ničnostni razlog.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno v tranzitni postopek, po tranzitni deklaraciji z dne 18. 6. 2008, ker je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora, in ga ni predal namembnemu carinskemu uradu v Avstriji. Z navedeno tranzitno deklaracijo je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno blago „ženske tkane bluze iz bombaža“, ki je bilo po tranzitni deklaraciji (T1) napoteno v namembni carinski urad Freilager, z rokom predaje najkasneje 26. 6. 2008. Iz ugotovitev dejanskega stanja pa izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo direktno iz Kopra v Italijo.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Po določbi 174. člena ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik ugovore, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v 1 letu od prejema sklepa, uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi.
Z ugovori, ki bi jih kot dolžnikov dolžnik lahko uveljavljala v ugovoru in nato v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika tožeča stranka v upravnem sporu ne more uspeti.
ZDavP-2 člen 5, 10, 68, 68/5, 69, 76. ZUP člen 138, 238, 238/3, 251, 281.
odmera davka v posebnih primerih - navzkrižna kontrola evidenc - prijava premoženja - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - ocena davčne osnove - pritožbena novota
Pri odmeri davka po 68. členu ZDavP-2 gre za odmero davka v posebnih primerih, ko davčni zavezanec ne predloži ali nima na razpolago (vseh) podatkov, ki bi jih sicer po davčnih predpisih moral imeti.
Če davčni zavezanec v ugotovitvenem inšpekcijskem postopku ne da niti vseh in tudi ne jasnih odgovorov ter ob tem ne zagotovi dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče posamezne trditve o določenih dejstvih preveriti, nosi v smislu določbe šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, sam breme (morebitno) pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja.
Iz izpodbijane odločbe in tudi iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bila uporabljena sredstva ali ukrepi, ki bi bili nepotrebni za odločanje oziroma, da bi prvostopenjski organ ne bil prepričan v pravilnost dejanskih ugotovitev, na katerih temelji odločitev in da bi bil zato dolžan (v dvomu) odločiti v korist tožnika.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - sledljivost živil v vseh fazah pridelave - živila živalskega izvora
V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ tožniku utemeljeno naložil, da mora v mesnici za živila živalskega izvora zagotoviti sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. Ob nadzoru sledljivosti je bilo v mesnici ugotovljeno, da so bila v hladilni vitrini živila živalskega izvora, za katera ni bila zagotovljena sledljivost, saj na njih ni bilo nobenih oznak. Navedeno izhaja iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki izhaja iz zapisnika, je izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna.
Sporni računi računovodskih standardov, na katere se sklicuje tretji odstavek 12. člena ZDDPO-2, ne izpolnjujejo. Ocena davčnega organa, da niti predloženi računi niti predloženi prevzemi niso verodostojne listine, ker davčni organ na njihovi podlagi ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov, kot to določa SRS 21.12, je izkazana.
Sporni računi, ki se nahajajo v upravnih spisih, izdani s strani navedenih družb, ne vsebujejo podatka o identifikaciji opravljene storitve. Ta podatek pa je eden od pomembnih elementov, ki morajo biti na računu, da bi lahko na njegovi podlagi tožnik uveljavljal odbitni DDV. Da gre za relevanten podatek na računu, ki je podlaga za pravico do odbitka vstopnega DDV, izhaja tudi iz sodne prakse SEU.
ZDDV člen 48, 49. ZDDV-1 člen 102, 104, 110. ZDoh-1 člen 4, 5, 6, 33. ZDoh-2 člen 46.
DDV - davek od dohodka iz dejavnosti - odmera DDV - prodaja motornih vozil - povezane osebe
Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.
Tožnik je v letu 2007 preprodajal rabljena osebna vozila, čeprav ni imel registrirane dejavnosti in ni bil identificiran za namene DDV. Rabljena vozila, kupljena v drugi državi članici EU, so po vstopu Republike Slovenije v EU praviloma obdavčena z DDV v državni članici nakupa, razen če vozilo kupi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in je vozilo obdavčeno v državi njenega sedeža. Tožnik je mejni znesek 25.000,00 EUR obdavčljivega prometa iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 presegel 10. 1. 2007. V skladu z 78. členom ZDDV-1 bi moral davčnemu organu prijaviti dejavnost, od katere bi moral obračunavati in plačevati DDV od prodajne vrednosti vozil oziroma od ustvarjene razlike v ceni vozil, ki jih je preprodal.
Tožnik je opravljal dejavnost na črno, kot to določa peta alineja prvega odstavka 3. člena ZPDZC.