brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti - neustavnost predpisa
Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 je bila kot neskladna z Ustavo spoznana pravna podlaga, na katero se je oprl organ za BPP pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi. Sodišče je tožbi moralo ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, ker zakon oziroma na zakon oprt predpis ni bil pravilno uporabljen, ni pa pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1.
ZVojI člen 86, 90. ZUJF člen 230. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213, 213/1.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Iz določb ZVojI izhaja, da način izplačevanja pravic po tem zakonu, torej tudi invalidnine, ni del navedenih pravic, o katerem bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo. Način izplačevanja pravic po ZVojI torej ni obvezna sestavina upravne odločbe. Odločitev prvostopenjskega organa, s katerim je zavrgel zahtevo tožnice za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je tako pravilna. Ker v tem primeru ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je tožničino zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Sprememba načina izplačevanja denarnih prejemkov ne predstavlja spremembe višine prejemka samega, torej ne predstavlja spremembe pravice.
ZPOmK-1 člen 6, 6/3, 6/4. ZZdr-1 člen 95, 97, 97/1, 97/2, 99, 99/1, 99/2, 105, 105/2. ZZdr-2 člen 163, 163/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje - omejevalni sporazum - določanje cen zdravil v humani medicini na debelo - delitev trga - oddajanje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja - dokazno breme
Za pravilno uporabo 101. člena PDEU se zahteva ugotovitev, da mora biti učinek na trgovanje med državami članicami znaten. Za dokaz učinka na trgovanje med državami članicami je potrebna analiza narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazumov ter položajev in pomembnosti relevantnih podjetij. Toženka bi tako morala presoditi, kakšen vpliv imajo na primer kratki dobavni roki, ki so običajni pri dobavi zdravil lekarnam, pa dejstvo, da se strankam postopka očita, da so se dogovarjale za najvišjo dogovorjeno ceno, kar bi samo po sebi povečevalo možnost uspešnega konkuriranja tujih podjetij, ki bi lahko ponudila nižjo ceno. V ponovljenem postopku bo morala toženka opraviti tržno analizo, v kateri bo presodila vse te dejavnike, in ki bo posledično omogočila prepričljivejšo argumentacijo glede čezmejnega vpliva zatrjevanega usklajenega ravnanja.
Veletrgovcem predpis (tj. ZZdr-1) ni prepovedoval, da v razmerju do kupcev cen zdravil, za katera obstaja veljavna cena, le-teh ne morejo nižati na način, da na javnem razpisu oddajo ponudbe za dobavo zdravil z nižjo ceno oziroma popusti na veljavne cene zdravil. Regulacija je namreč zapovedovala prepoved uporabe cene, ki bi bila višja od veljavne cene.
Toženka je pravilno razlogovala, da pogajanja med podjetji in naročniki izven postopkov javnega naročanja ne morejo nadomestiti konkurence med podjetji, ki nastopijo z oddajo ponudb v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, če se je ta izvajal.
Za ugotovitev omejevalnega sporazuma zadostuje že udeležba na sestanku, kjer se doseže takšen dogovor, če se stranka od dogovora ne distancira.
Naročnik mora javno naročanje izvesti tako, da ne omejuje konkurence oziroma možnih ponudnikov, hkrati pa mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, postopki javnega naročanja pa morajo biti javni. Izvajanje postopkov v nasprotju s temi načeli pa predstavlja kršitev, ki jo lahko po ZPVPJN uveljavlja tako ponudnik kot tudi naročnik.
Tožnica (ki po četrtem odstavku 6. člena ZPOmK-1 nosi dokazno breme za potrditev obstoja izjeme po tretjem odstavku 6. člena ZPOmK-1) ni uspela izkazati, da gre v obravnavanem primeru za sporazume, ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj in pri tem zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.
Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 29, 30.
finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo - pogoj nespodobnosti za delo - časa trajanja nezmožnosti- razpisni pogoji
Glede na to, da se sredstva dodeljujejo le do porabe razpoložljivega zneska, v zadevi niti ni odločilno, ali je tožnica sicer izkazala izpolnjevanje pogoja javnega razpisa glede časa trajanja nezmožnosti za delo, saj je bila njena vloga uvrščena na mesto, ki ni več omogočalo odobritve sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca in članov njegove družine - primerno stanovanje - družinski člani prosilca
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da imata na naslovu, na katerem z ženo prebivata, prijavljeno začasno prebivališče tudi njuna dva sinova. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZSVarPre se namreč pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Razen tega tožnik svojih dveh sinov v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel za družinska člana.
Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Ovire, ki vplivajo na možnost izvršitve odločbe, so lahko pravne ali dejanske narave. V pravnem pogledu bodo ovire za izvršitev podane takrat, kadar ima odločba izrek, ki nasprotuje pravnemu redu. Dejanske ovire za izvršitev odločbe pa bodo podane v primeru, ko izreka objektivno ne bo mogoče izvršiti. V obravnavnem primeru pa je iz podatkov spisa razvidno, da je bila služnost že vpisana v zemljiški knjigi, torej je bila odločba izvršena, zato je neutemeljen ugovor, da je podan navedeni ničnostni razlog.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa
Presoja drugostopenjskega organa po nadzorstveni pravici je izključena v primeru, ko je drugostopenjski organ, ki je hkrati nadzorstveni organ, že odločal o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo in tako odločbo presodil za zakonito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - osebnost obdolženca
Tožnik v tožbi storitev očitanega mu kaznivega dejanja zanika, kar po presoji sodišča pomeni, da ni mogoče šteti, da ne gre za zapleten postopek. Tožnikovo pričakovanje ali zahtevek tudi ni v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Poleg tega po mnenju sodišča tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala vseh pravno relevantnih okoliščin konkretnega primera. Tako je v odločbi zgolj pavšalno navedla, da je treba upoštevati tudi osebnost obdolženega, ne da bi bile iz izpodbijane odločbe razvidne kakšne okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Pravica do obrambe z zagovornikom ni absolutna, vendar pa ni mogoče reči, da je v nasprotju z interesi pravičnosti - da je torej nepravično, če se obdolžencu omogoči, da se zagovarja s pomočjo zagovornika.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna uporaba materialnega prava
Stranka lahko uspe s predlogom za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, če verjetno izkaže obstoj novih dejstev ali dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bili navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Uporaba materialnega prava torej ne more pomeniti obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP.
Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor člen 8, 11, 12.
javni razpis - društvo - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini
Društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinancirana, je bilo priznano sofinanciranje zgolj ene športne skupine, kar je v skladu z 11. členom Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor.
ZDavP-2 člen 5, 10, 68, 68/5, 69, 76. ZUP člen 138, 238, 238/3, 251, 281.
odmera davka v posebnih primerih - navzkrižna kontrola evidenc - prijava premoženja - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - ocena davčne osnove - pritožbena novota
Pri odmeri davka po 68. členu ZDavP-2 gre za odmero davka v posebnih primerih, ko davčni zavezanec ne predloži ali nima na razpolago (vseh) podatkov, ki bi jih sicer po davčnih predpisih moral imeti.
Če davčni zavezanec v ugotovitvenem inšpekcijskem postopku ne da niti vseh in tudi ne jasnih odgovorov ter ob tem ne zagotovi dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče posamezne trditve o določenih dejstvih preveriti, nosi v smislu določbe šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, sam breme (morebitno) pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja.
Iz izpodbijane odločbe in tudi iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bila uporabljena sredstva ali ukrepi, ki bi bili nepotrebni za odločanje oziroma, da bi prvostopenjski organ ne bil prepričan v pravilnost dejanskih ugotovitev, na katerih temelji odločitev in da bi bil zato dolžan (v dvomu) odločiti v korist tožnika.
Sporni računi računovodskih standardov, na katere se sklicuje tretji odstavek 12. člena ZDDPO-2, ne izpolnjujejo. Ocena davčnega organa, da niti predloženi računi niti predloženi prevzemi niso verodostojne listine, ker davčni organ na njihovi podlagi ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov, kot to določa SRS 21.12, je izkazana.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno v tranzitni postopek, po tranzitni deklaraciji z dne 18. 6. 2008, ker je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora, in ga ni predal namembnemu carinskemu uradu v Avstriji. Z navedeno tranzitno deklaracijo je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno blago „ženske tkane bluze iz bombaža“, ki je bilo po tranzitni deklaraciji (T1) napoteno v namembni carinski urad Freilager, z rokom predaje najkasneje 26. 6. 2008. Iz ugotovitev dejanskega stanja pa izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo direktno iz Kopra v Italijo.
Določbe 89. člena ZDavP-2 urejajo obnovo postopka. Nedvomno gre za procesni institut, ki je z ZDavP-2 razmerju do splošne ureditve po določbah ZUP (delno) urejen specialno. Specialno je urejena tudi pravica do pritožbe, ki pa tožnici z določbami sedmega odstavka 89. člena ZDavP-2 ni odvzeta, saj se skladno z njimi sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo. Ob specialni zakonski ureditvi pritožbe zoper sklep o obnovi postopka je torej sklicevanje tožnice na določbo drugega odstavka 268. člena ZUP neutemeljeno.
Sporni računi, ki se nahajajo v upravnih spisih, izdani s strani navedenih družb, ne vsebujejo podatka o identifikaciji opravljene storitve. Ta podatek pa je eden od pomembnih elementov, ki morajo biti na računu, da bi lahko na njegovi podlagi tožnik uveljavljal odbitni DDV. Da gre za relevanten podatek na računu, ki je podlaga za pravico do odbitka vstopnega DDV, izhaja tudi iz sodne prakse SEU.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Po določbi 174. člena ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik ugovore, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v 1 letu od prejema sklepa, uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi.
Z ugovori, ki bi jih kot dolžnikov dolžnik lahko uveljavljala v ugovoru in nato v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika tožeča stranka v upravnem sporu ne more uspeti.
Doseženo število točk, ki jih je prejela tožeča stranka za prijavljeni projekt, je mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe.
V javnem razpisu so dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge ocenjene, ob na tak način determiniranem načinu točkovanja tudi ni potrebe, da se dodaja še posebna obrazložitev dodeljene ocene.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - sledljivost živil v vseh fazah pridelave - živila živalskega izvora
V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ tožniku utemeljeno naložil, da mora v mesnici za živila živalskega izvora zagotoviti sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. Ob nadzoru sledljivosti je bilo v mesnici ugotovljeno, da so bila v hladilni vitrini živila živalskega izvora, za katera ni bila zagotovljena sledljivost, saj na njih ni bilo nobenih oznak. Navedeno izhaja iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki izhaja iz zapisnika, je izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna.