mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca, kot tudi če je to potrebno zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka.
izročitev tujca - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora - odločitev ministra za pravosodje - pogoji za izročitev - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Pristojno okrožno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika, ta sklep pa je nato potrdilo tudi višje sodišče, kar pomeni, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za tožnikovo izročitev. V pravnomočno odločitev sodišča glede izpolnjevanja pogojev toženka ne sme posegati. Tretji odstavek 530. člena ZKP namreč izrecno določa, v katerih primerih minister za pravosodje ne dovoli izročitve, in sicer če tujec uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Tožnik ne zatrjuje nobene izmed teh okoliščin, zaradi katerih toženka ne bi smela dovoliti izročitve.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek
Prosilec v prošnji ni navedel svojih razlogov, na podlagi katerih šteje, da ima verjeten izgled za uspeh, tožena stranka pa dopolnitve v tej smeri ni zahtevala. Zato je vsaj preuranjen zaključek, da gre za pravno in dejansko zelo zapleteno zadevo, ki ni nerazumna in ima verjeten izgled za uspeh. Objektivni pogoj po določbi 24. člena ZBPP tako ni izpolnjen oziroma ni ugotovljen.
Predložena posojilna pogodba ni verodostojen in zadosten dokaz o tem, da gre pri zneskih, izplačanih z računa družbe A. d.o.o., za posojilo po predloženi pogodbi. Čim pa je tako, je izpodbijana odločitev, ki med obdavčljive dohodke vključuje tudi prejemke v znesku 38.447,00 EUR, pravilna in skladna s predpisi, na katere se pravilno sklicuje že prvostopni davčni organ v izpodbijani odločbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopep - objektivni pogoj
Glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP. Zakonitost postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam ne bi razumel česar je obdolžen, ter ne bi mogel podati svojega zagovora, kar je sicer, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 14. 2. 2014, že storil.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izjava o predlogu strokovne komisije - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Sodišče se v število doseženih točk na javnih razpisih ne spušča, saj gre pri točkovanju za strokovno oceno ocenjevalnih organov. To stori le v posebej utemeljenih primerih, kot je obravnavani, saj tožnica v izpodbijani odločbi kljub izrecnim navedbam o napačnem točkovanju, utemeljenega odgovora nanje ni dobila. Le-to pa je pogoj za preveritev odločitev ocenjevalnih organov na razpisih.
ZGD-1 člen 425, 426, 522. ZDavP-2 člen 369, 369/1, 369/2. ZDDPO-2 člen 16, 17, 19, 19/1, 32, 74, 74/1, 74/1-7.
davek od dohodka pravnih oseb - dividendam podobni dohodki - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - pravni naslednik - obveznosti izbrisane družbe - odstop dolga - brezobrestno posojilo - davčni odstegljaj
Glede na 7. točko prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2 se odpust dolga brez plačila večinskemu lastniku šteje za prikrito izplačilo dobička oziroma za dohodke podobnim dividendam, od katerega se po ZDoh-2 obračuna in plačuje davčni odtegljaj kot dokončen davek. S tem, ko družba ni niti terjala vračila posojil od tožnika, je ta neobdavčeno prejel izplačana sredstva, ki jih je družba pridobila tekom izvajanja poslovanja pravne osebe kot pridobitne dejavnosti na trgu zaradi pridobivanja dobička. Če družba kot gospodarski subjekt daje posojila fizični osebi kot kreditojemalcu in ob tem ne obračuna in plača obresti, tudi te, glede na določbe ZDoh-2 predstavljajo dohodke iz kapitala za prejemnika brezobrestnega posojila.
ZDavP-2 člen 45, 93, 93/3, 143, 145, 145/2, 145/2-2, 145/2-9, 151, 157. ZDDV-1 člen 88.
davčna izvršba - DDV - vrstni red plačila davka - izvršljiv obračun davka - seznam izvršilnih naslovov
Ker je bila tožnica s plačilom DDV-ja zaradi neplačila tega davka v letu 1999 ves čas v zamudi, so se pravilno, ne glede na navedbo tožnice, da plačuje tekoče obveznosti, poravnavale najprej najstarejše obveznosti.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje k mediaciji
Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnik ni dal svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka, pravilno ugotovila, da tožnik ni izpolnil pogoja iz prvega v zvezi s četrtim odstavkom 28. člena ZBPP, kar seveda pomeni, da ni obstajal z zakonom določen pogoj za dodelitev BPP.
davčna izvršba - izterjava globe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja
Pri predlogu za prisilno izterjavo globe po nalogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev sankcije, ki je bila tožniku izrečena za prekršek. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZP-1. Obveščanje zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, pa se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Glede na predmet urejanja v ZP-1, ki je javnopravne narave, pri uporabi določb ZP-1, ki se nanašajo na pretrganje zastaranja, ni mogoče upoštevati določb OZ, ki se nanašajo na civilno pravna razmerja.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - vročanje - pobot terjatev
Prvotni sklep je učinkoval ves čas do trenutka, ko je v njegov položaj vstopil izpodbijani sklep. Pravne posledice vročitve sklepa o izvršbi tako nastopijo z vročitvijo izpodbijanega sklepa, zato so pravna dejanja (enostranski poboti), ki jih je tožnik izvršil po tem datumu, neupoštevni.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - zaščitena kmetija - dohodek iz osnove kmetijske dejavnosti
Glede kmetijskega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči, ni mogoče upoštevati vrednosti tega zemljišča, ampak dohodek iz kmetijske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.
ZDoh-2 člen 18, 18-1, 37, 37/1, 37/1-5, 44, 44/1, 44/1-7. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 10.
dohodnina - odmera dohodnine - odpravnina ob upokojitvi - delno izplačilo odpravnine
Izrecne določbe o tem, da se v primeru delnega izplačila odpravnine tudi znesek, od katerega se dohodnina ne plačuje, upošteva v sorazmernem delu, v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ni, je pa takšna uporaba oziroma razlaga Uredbe povsem logična in kot takšna pravilna. V nasprotnem primeru bi bil v primeru delnih izplačil odpravnine skupni upoštevani znesek višji od dovoljenega iz 10. člena Uredbe, to pa bi pomenilo kršitev citirane določbe Uredbe, in povsem neupravičeno razlikovanje med davčnimi zavezanci, ki jim je odpravnina izplačana v enkratnem znesku in tistimi, ki jim je izplačana v dveh ali več delih.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 15, 15/1.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pravica do varstvenega dodatka
Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.
davčni inšpekcijski nadzor blagajniškega poslovanja - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - neizdaja računa - predstavitev pooblaščene osebe
Predmet tega postopka je izdana odločba o ugotovitvi nepravilnosti, ne pa ugotovitev storjenega prekrška in izrečena sankcija v zvezi z njim, za kar je pristojen prekrškovni organ in v nadaljevanju sodnik za prekrške ne pa davčni organ in v nadaljevanju to sodišče.
Iz določbe 62. člena ZZRZI izrecno izhaja, da Vlada RS z uredbo določi delež od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvoto), ni pa določeno, da se z uredbo določijo tudi dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Vlada RS ni imela podlage v zakonu tudi za določanje dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Uredbe v omenjenem delu ni mogoče uporabiti, ker zakon takšnega pooblastila Vladi RS ni dal.
ZTuj-2 člen 14, 14/4, 90, 90/3, 117, 117/1, 127, 127/3, 127/7, 128, 128/1, 128/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 135, 135/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
dovoljenje za začasno prebivanje - prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu - družinski član slovenskega državljana - rok za vložitev prošnje - ustavitev postopka - zavrženje prošnje - pravica do zasebnega in družinskega življenja - upravni spor - odprava izpodbijanega akta - odprava drugega akta
Izpodbijani sklep, s katerim je bila zavržena tožnikova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana (tožnikovo ženo), je preuranjen in s tem nezakonit, saj prvostopenjski organ pravočasno vložene prošnje ni vsebinsko obravnaval, ker je zmotno ocenil, da ni (bil) izpolnjen pogoj za začetek postopka, to je pravočasnost vložene prošnje. Ob upoštevanju navedb tožnika, ki je na glavni obravnavi konsistentno izpovedal, da ni nikoli umaknil svojega predhodnega zahtevka za izdajo dovoljenja, je sodišče presodilo, da je nezakonit ne zgolj izpodbijani sklep, temveč tudi predhodni sklep o ustavitvi postopka (ki ga je organ izdal ob sklicevanju na prvi odstavek 135. člena ZUP, po katerem se postopek ustavi, če je bil začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo), ki ga je prav tako treba odpraviti. Ko bo odločal o prošnji v ponovljenem postopku, bo pristojni organ moral upoštevati tudi pravico do zasebnega in družinskega življenja.