zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila obveznosti - obročno plačilo obveznosti - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe - napačna uporaba materialnega prava
Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS se je v izpodbijani odločbi postavil na stališče, da je bila odločba izdana ob napačni uporabi materialnega prava, to je določb ZZRZI in ZDavP-2. Napačna uporaba materialnega prava pa po določbi 279. člena ZUP ne more biti razlog za izrek ničnosti odločbe.
ZBPP člen 40, 40/7. ZOdvT člen 9, 9/2, 41, 41/1. ZIPRS1415 člen 25.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - rok za izplačilo iz državnega proračuna - zamudne obresti
V času, za katerega tožnik zahteva zamudne obresti (to je od dneva oddaje napotnice do dneva odločitve o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči), rok za izplačilo še ni začel teči. Ker pri izplačilu stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ni nastala zamuda, tožnik do zahtevanih zamudnih obresti ni upravičen.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovitvi organa za BPP, da je bilo o njegovi zahtevi za dodelitev BPP v istih pravdnih zadevah že odločeno z odločbo in sklepom št. Bpp 2945/2013 z dne 18. 11. 2013, v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 11. 2013. Razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi (predvsem gre za pojasnjevanje vzrokov za njegovo zdravstveno stanje in finančno stisko), pa se na razloge, na katerih temelji izpodbijani sklep, in ki so bistveni za odločitev v zadevi, sploh ne nanašajo.
ZBPP člen 30, 30/10, 30/11. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi na strani upravičenca - načelo zaslišanja stranke
Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi odvetnikovih navedb o ovirah, ki izvirajo iz sfere upravičenca za BPP, ki mu onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijane odločbe niti iz predloženih upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z odvetnikovo vlogo oziroma predlogom, da se ga iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalca BPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - lastnik zemljišča - pravni interes
Tudi če bi tožnik z ugovorom o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega nelegalne gradnje uveljavljal poseg v svojo nepremičnino, sodišče ugotavlja, da je neutemeljen. Toženka je svoje ugotovitve glede obsega nelegalne gradnje oprla na številne listine, ogled objekta ter zaslišanje strank, ter jih tudi ustrezno obrazložila. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da brez primerjave s projektom, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, resničnega dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti, ugotovitev inšpektorice ni uspel izpodbiti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - ocenjevanje projektov - strokovna komisija
Narava odločanja v postopkih javnih razpisov, ki predstavljajo drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, je v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zastaranje terjatve
Tožnikova na sklenjeni sodni poravnavi temelječa terjatev je, upoštevajoč določilo prvega odstavka 356. člena OZ, zastarala. Glede na navedeno je mogoče z zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožnik v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
ZBPP v okviru 24. člena, ki se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, govori tudi o interesu pravičnosti, na kar napotuje tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem gre za to, da se zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ali je ta zagotovljena z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik
Če iz pogodbe izhaja drugačna obveznost za plačilo NUSZ kot iz zakona, to ne more biti podlaga za izdajo odločbe, temveč zgolj za (civilnopravni) zahtevek med strankama pogodbe.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odpis oziroma obročno plačilo prispevka - pravna podlaga
Toženka navaja, da naj bi se ZDavP-2 uporabljal le v primeru izvršbe in v primeru vračila preveč plačanega zneska prispevka iz osmega odstavka 65. člena ZZRZI. To stališče v drugem odstavku 6. člena ZZRZI nima podlage, saj ne upošteva, da naj bi se davčni zakon uporabil tudi za plačevanje obveznosti, torej že pred izvršbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Objekt, ki ga je tožnik zgradil na kmetijskem zemljišču I. kategorije, predstavlja nelegalno gradnjo, saj tožnik gradbenega dovoljenja za objekt ni pridobil.
Iz prvega odstavka 93. člena ZDavP-2 res izhaja, da lahko davčni zavezanec na plačilnem instrumentu navede vrsto davka, ki ga poravnava, vendar pa pri tem ne more določiti vrstnega reda plačil te izbrane vrste davka. Po izrecni določbi zakona se namreč v tem primeru s plačilom poravna izbrana vrsta davka po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka. To pomeni, da se izbira nanaša le na vrsto davka, ne pa na vrstni red plačil izbrane vrste davka, saj se vedno poravnajo prej dospele – starejše obveznosti.
ZGO-1 člen 8, 8/2, 74c, 74c/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 8.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - nezakonit predpis - exceptio illegalis
Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta iz druge alineje prvega odstavka 74. c člena ZGO-1 je, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom. Navedena zakonska določba je jasna in zahteva presojo dopustnosti gradnje z določbami prostorskega akta, ki velja na območju, na katerem je načrtovana gradnja. Kljub temu je Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je začela veljati 9. 3. 2013, navedeno določbo zaobšla tako, da je v 8. členu (ta je bil črtan s spremembo, ki je začela veljati 29. 3. 2013) določila, da se šteje, da so določbe prostorskega akta ali drugega predpisa občine v zvezi z gradnjo nezahtevnih objektov upoštevane, če so izpolnjeni v nadaljevanju našteti pogoji. To pomeni, da je bila s podzakonskim predpisom določena fikcija, ki je imela za posledico, da upravni organi niso ugotavljali dejanske skladnosti konkretne gradnje z občinskim prostorskim predpisom. V tem delu je bila uredba v direktnem nasprotju z ZGO-1 in je posegla tudi v izvirno pristojnost občin, ki jo imajo na področju urejanja prostora.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - status rezidenta - običajno bivališče zavezanca
Kadar Republika Slovenija in Zvezna republika Nemčija zavezanca štejeta za svojega rezidenta, je rezidentski status treba presojati na podlagi sporazuma, sklenjenega med državama. Organ je zato v skladu s c. točko drugega odstavka 4. člena sporazuma ugotavljal, v kateri državi ima tožnik običajno bivališče v smislu stalnosti doma, to je, da je bivališče zavezancu neprestano na voljo, ne pa samo za občasna bivanja.
ZZZDR člen 5a, 119, 120, 120/1, 120/3. ZSV člen 88.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v rejništvo - predlog za prekinitev rejništva - razlogi za prenehanje ukrepa - otrokova korist
Otrokova korist je odločilna pri ukrepu odvzema otroka staršem in oddaji otroka drugi osebi, izrečenem po prvem odstavku 120. člena ZZZDR. Ko je ukrep po 120. členu ZZZDR izrečen, pa je to načelo vodilo tudi pri odločanju o prenehanju trajanja tega ukrepa, za kar gre v obravnavanem primeru.
izročitev tujca - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora - odločitev ministra za pravosodje - pogoji za izročitev - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Pristojno okrožno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tožnika, ta sklep pa je nato potrdilo tudi višje sodišče, kar pomeni, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za tožnikovo izročitev. V pravnomočno odločitev sodišča glede izpolnjevanja pogojev toženka ne sme posegati. Tretji odstavek 530. člena ZKP namreč izrecno določa, v katerih primerih minister za pravosodje ne dovoli izročitve, in sicer če tujec uživa pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena oziroma bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma jo na ta način kaznovalo. Tožnik ne zatrjuje nobene izmed teh okoliščin, zaradi katerih toženka ne bi smela dovoliti izročitve.
ZDoh-2 člen 18, 18-1, 37, 37/1, 37/1-5, 44, 44/1, 44/1-7. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 10.
dohodnina - odmera dohodnine - odpravnina ob upokojitvi - delno izplačilo odpravnine
Izrecne določbe o tem, da se v primeru delnega izplačila odpravnine tudi znesek, od katerega se dohodnina ne plačuje, upošteva v sorazmernem delu, v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ni, je pa takšna uporaba oziroma razlaga Uredbe povsem logična in kot takšna pravilna. V nasprotnem primeru bi bil v primeru delnih izplačil odpravnine skupni upoštevani znesek višji od dovoljenega iz 10. člena Uredbe, to pa bi pomenilo kršitev citirane določbe Uredbe, in povsem neupravičeno razlikovanje med davčnimi zavezanci, ki jim je odpravnina izplačana v enkratnem znesku in tistimi, ki jim je izplačana v dveh ali več delih.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - ponovni odmerni postopek - tožba v upravnem sporu - res iudicata
Odločba organa druge stopnje, izdana po nadzorstveni pravici, je dokončna, njeno učinkovanje pa ni bilo odloženo, zato tožba v upravnem sporu, ki praviloma na izvršljivost upravnih odločb ne vpliva, tudi v konkretnem primeru ne učinkuje.