ZPOmK-1 člen 6. ZZdr-1 člen 95, 97, 97a, 99, 105. ZZdr-2 člen 163, 163/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje - omejevalni sporazum - hčerinska družba - določanje cen zdravil v humani medicini na debelo - delitev trga - oddajanje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja
Če hčerinska družba, ki je samostojna pravna oseba, na trgu ne ravna samostojno, pač pa sledi navodilom družbe matere, zlasti zaradi poslovno organizacijskih in pravnih povezav, je mogoče šteti obe podjetji za eno samo ekonomsko enoto, odgovornost za ravnanje na trgu pa solidarno pripisati obema. 100 % kapitalski delež družbe matere v hčerinski družbi ustvarja izpodbojno domnevo o njenem odločilnem vplivu na poslovanje družbe hčere.
Za dokaz učinka na trgovanje med državami članicami je potrebna analiza narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazuma ter položajev in pomembnosti relevantnih podjetij. Toženka bi morala presoditi, kakšen vpliv imajo na primer kratki dobavni roki, ki so običajni pri dobavi zdravil lekarnam, pa tudi dejstvo, da se obravnavanim podjetjem očita, da so se dogovarjala za najvišjo dogovorjeno ceno, kar bi samo po sebi povečevalo možnost uspešnega konkuriranja tujih podjetij, ki bi lahko ponudila nižje cene. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka opraviti tržno analizo, v kateri bo presodila vse omenjene dejavnike, ta pa bo omogočila prepričljivejšo argumentacijo glede čezmejnega vpliva zatrjevanega usklajenega ravnanja.
Veletrgovcem predpis (regulacija – ZZdr-1, pred in po noveli) ni prepovedoval, da v razmerju do kupcev cen zdravil, za katera obstaja veljavna cena, le-teh ne morejo nižati na način, da na javnem razpisu oddajo ponudbe za dobavo zdravil z nižjo ceno oziroma s popusti na veljavne cene zdravil. Regulacija je zapovedovala prepoved uporabe cene, ki bi bila višja od veljavne cene. Z veljavno ceno je zapovedana zgolj najvišja cena.
Pojma sporazum in usklajeno ravnanje v smislu 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, je razumeti v obsegu, da zajema oblike usklajevanja in sodelovanja med podjetji, ki so iste vrste in se razlikujejo le po intenzivnosti in izraznih oblikah. Zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu ravnala na določen način. Glede opredelitve pojma usklajenega ravnanja pa je v sodni praksi uveljavljeno, da gre pri takem ravnanju za obliko usklajevanja med podjetji, ki konkurenco, ki je povezana s tveganji, zavestno nadomestijo z dejanskim sodelovanjem, ne da bi prišlo do sklenitve sporazuma v pravem pomenu.
ZSPO člen 7, 9, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje dejavnosti kakovostnega in vrhunskega športa - kategoriziran športnik - pravica do izjave - pravica do pritožbe - razpisna merila
V drugem odstavku 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo je izdalo na prvi stopnji ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. S podzakonskim predpisom zato ni mogoče določiti pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja upoštevana, kot tudi katera dejstva so pri tem bila odločilna in kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do sofinanciranja.
Dejanska podlaga za odločitev ne bi bila drugačna tudi, kolikor bi bila tožeča stranka s predlogom in zbirno odločitvijo seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe.
ZUP člen 279, 279/1-1. ZDen člen 66, 66/3. ZZK-1 člen 100, 120/1.
denacionalizacija - sklep o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino - ničnost odločbe
V ZDen ni določbe, ki bi organu nalagala izdajo posebnega upravnega akta, s katerim bi le-ta odločil, da se v zemljiški knjigi pri določeni nepremičnini izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja s to nepremičnino. To pa pomeni, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal brez pravne podlage in z njegovo izdajo posegel v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča. Določba prvega odstavka 120. člena ZZK-1 torej jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. Po 100. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ki ga opravi po uradni dolžnosti na podlagi potrdila oziroma obvestila upravnega organa in ob predložitvi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Zato je izpodbijani sklep ničen na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP oziroma 1. točke prvega odstavka 267. člena ZUP/86.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - obvestilo o uskladitvi - ujemanje podatkov s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra
Zemljiškokatastrski prikaz nima vpliva na obseg lastninske pravice, na uživanje, razpolaganje, upravljanje, torej na podlagi grafičnega prikaza tožnik ni prizadet v svoji lastninski pravici. Dejanski obseg parcele in njena lega v prostoru, glede na sosednje parcele, se v naravi ni spremenila, v zemljiškokatastrskem prikazu pa bo dejanska lega upoštevana le na podlagi izvedenega postopka ureditve meje, pri čemer pa zemljiškokatastrsko stanje, ki izhaja iz obvestila, ne bo podlaga za ureditev meje glede na sedmi odstavek 19. člena ZEN. Sprememba na podlagi obvestila je vzpostavila parcelo (ki je zaradi prekrivanja katastrskih občin izginila) kot osnovno enoto, na katero se vežejo stvarne pravice. Tožnik nima prav, da imajo podatki iz obvestila vpliv na njegove pravice v smislu obsega parcele (glej peti odstavek 19. člena in tretji odstavek 20. člena ZEN).
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Ravnanje tožeče stranke v zvezi z nepravilnim izpolnjevanjem davčnih obveznosti izkazuje domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Upravni organ je zato njeno prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zavrnil skladno s 5. alinejo prvega odstavka 55. člena ZTuj-2.
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka zaradi izdajanja za odvetnika ter izmikanja plačevanju zapadlih obveznosti na podlagi pravnomočnih sodb, ni vredna zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Odvetništvo je namreč kot del pravosodja ustavna kategorija in je ključen element za uspešno delovanje pravosodja, zato je nujno, da ga tvorijo posamezniki z visoko moralno integriteto.
ZGO-1 člen 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 8, 8/1, 8/1-10, 19.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - kmečka lopa
Kmečka lopa, za gradnjo katere v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ima tlorisno površino do 30 m2. Ker je tlorisna površina predmetnega objekta nesporno 40,56 m2, so tožbeni ugovoru neutemeljeni, izpodbijana odločba pa izdana skladno z določbami 152. člena ZGO-1.
ZUP člen 37, 40. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 24, 29, 29/3.
imenovanje sodnega tolmača - pogoji za imenovanje - preizkus znanja - izločitev uradne osebe
Glede očitka tožeče stranke, da kljub zahtevi, da tožena stranka izloči člana komisije A.A. le tega ni storila, sodišče ugotavlja, da zoper nobeno od odločb, s katerimi ji je bil dovoljen pristop k opravljanju preizkusa znanja za sodno tolmačko za romunski jezik in v katerih so bili določeni člani komisije, med njimi vedno A.A., ni izkoristila pravnih sredstev, ki so ji bila na voljo. Zgolj vloge za osebna srečanja z zaposlenimi in ministrom tožene stranke pa niso formalne vloge za podajo zahteve za izločitev člana komisije, kot to predvideva 37. člen ZUP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pooblaščenec - postulacijska sposobnost - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo, vloženo po pooblaščencu arhitektu zavrglo, saj tožeča stranka niti po pozivu sodišča, tožbe ni vložila sama in za njeno vložitev tudi ni pooblastila osebe, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma je odvetnik.
ZUP člen 43, 43/2. ZVO-1 člen 64, 64/2. Uredba o odpadkih člen 10.
okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Za poseg, za katerega je bilo izdajo okoljevarstveno soglasje, je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje, tožeča stranka pa v postopku za priznanje statusa stranke ni izkazala, da navedeno poročilo ni ustrezno, ker nepremičnine, v katerih prebiva, ne uvršča v vplivno območje, v posledici pa tožeča stranka ne more izkazati pravnega interesa po določbi 43. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - otrok izbrisane osebe - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožena stranka je v tej zadevi nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj ni ugotovila razlogov, zaradi katerih tožnik od meseca novembra 1992 ni več živel skupaj z materjo V RS. Če je namreč za njegovo odsotnost vzrok izbris njegove matere iz registra stalnega prebivalstva, je po presoji sodišča lahko podana upravičena odsotnost iz razloga določenega v 1. alinei 1.č člena ZUSDDD.
Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin člen 2. ZSMKR člen 1, 4, 12. Pravilnik o trženju semena oljnic in predivnic člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kmetijstvo - kmetijske rastline - semenski material kmetijskih rastlin - sortna lista - semena oljnic in predivnic - trženje semen kmetijskih rastlin - prepoved trženja semen navadne konoplje
Semena konoplje, ki jih je tržil tožnik preko svoje spletne strani, niso vpisana v uradno sortno listo, čeprav bi morala biti. Navedeno izhaja tako iz določb ZSMKR, Pravilnika o trženju semena oljnic in predivnic in direktiv Sveta EU. Zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe ZSMKR, ker ne gre za kmetijsko proizvodnjo, saj ZSMKR ne govori o kmetijski proizvodnji, temveč o semenih kmetijskih rastlin.
ZBPP člen 40, 40/7. ZOdvT člen 9, 9/2, 41, 41/1. ZIPRS1415 člen 25.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - rok za izplačilo iz državnega proračuna - zamudne obresti
V času, za katerega tožnik zahteva zamudne obresti (to je od dneva oddaje napotnice do dneva odločitve o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči), rok za izplačilo še ni začel teči. Ker pri izplačilu stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ni nastala zamuda, tožnik do zahtevanih zamudnih obresti ni upravičen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zastaranje terjatve
Tožnikova na sklenjeni sodni poravnavi temelječa terjatev je, upoštevajoč določilo prvega odstavka 356. člena OZ, zastarala. Glede na navedeno je mogoče z zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožnik v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Objekt, ki ga je tožnik zgradil na kmetijskem zemljišču I. kategorije, predstavlja nelegalno gradnjo, saj tožnik gradbenega dovoljenja za objekt ni pridobil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - lastnik zemljišča - pravni interes
Tudi če bi tožnik z ugovorom o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega nelegalne gradnje uveljavljal poseg v svojo nepremičnino, sodišče ugotavlja, da je neutemeljen. Toženka je svoje ugotovitve glede obsega nelegalne gradnje oprla na številne listine, ogled objekta ter zaslišanje strank, ter jih tudi ustrezno obrazložila. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da brez primerjave s projektom, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, resničnega dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti, ugotovitev inšpektorice ni uspel izpodbiti.
ZBPP člen 30, 30/10, 30/11. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi na strani upravičenca - načelo zaslišanja stranke
Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi odvetnikovih navedb o ovirah, ki izvirajo iz sfere upravičenca za BPP, ki mu onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijane odločbe niti iz predloženih upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z odvetnikovo vlogo oziroma predlogom, da se ga iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalca BPP.
ZGO-1 člen 8, 8/2, 74c, 74c/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 8.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - nezakonit predpis - exceptio illegalis
Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta iz druge alineje prvega odstavka 74. c člena ZGO-1 je, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom. Navedena zakonska določba je jasna in zahteva presojo dopustnosti gradnje z določbami prostorskega akta, ki velja na območju, na katerem je načrtovana gradnja. Kljub temu je Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je začela veljati 9. 3. 2013, navedeno določbo zaobšla tako, da je v 8. členu (ta je bil črtan s spremembo, ki je začela veljati 29. 3. 2013) določila, da se šteje, da so določbe prostorskega akta ali drugega predpisa občine v zvezi z gradnjo nezahtevnih objektov upoštevane, če so izpolnjeni v nadaljevanju našteti pogoji. To pomeni, da je bila s podzakonskim predpisom določena fikcija, ki je imela za posledico, da upravni organi niso ugotavljali dejanske skladnosti konkretne gradnje z občinskim prostorskim predpisom. V tem delu je bila uredba v direktnem nasprotju z ZGO-1 in je posegla tudi v izvirno pristojnost občin, ki jo imajo na področju urejanja prostora.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odpis oziroma obročno plačilo prispevka - pravna podlaga
Toženka navaja, da naj bi se ZDavP-2 uporabljal le v primeru izvršbe in v primeru vračila preveč plačanega zneska prispevka iz osmega odstavka 65. člena ZZRZI. To stališče v drugem odstavku 6. člena ZZRZI nima podlage, saj ne upošteva, da naj bi se davčni zakon uporabil tudi za plačevanje obveznosti, torej že pred izvršbo.