brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - načelo zaslišanja stranke
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ svojo odločitev sprejel na podlagi odvetnikovih navedb o ovirah, ki izvirajo iz tožnikove sfere in ki mu onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijane odločbe niti iz predloženih upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z odvetnikovo vlogo oziroma predlogom, da se ga iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalca BPP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes
Zgolj dejstvo, da zemljišče tožnikov meji na dostopno pot prizadete stranke, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi morala sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar je pravilno navedel upravni organ druge stopnje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke
Neutemeljen je tožbeni očitek o kršenju načela zaslišanja stranke. Res je tožnica navajala, da je stara 80 let in slabega zdravstvenega stanja, vendar vročitve kopij vodilnih delov mape in načrta arhitekture PGD iz septembra 2008, ki jih je po naročilu tožničinega sina izdelalo podjetje ..., in so priloga njegovi vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja in vlogi za izračun komunalnega prispevka, ni zahtevala. Glede na to, in ker je bila tožnica tudi večkrat pozvana, da si navedene listine lahko vpogleda na sedežu inšpekcijskega organa, tudi ni utemeljen njen ugovor o kršenju načela zaslišanja.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - kvota za zaposlovanje invalidov - dejavnost varovanja
Iz besedila prvega odstavka 62. člena ZZRZI povsem jasno izhaja, da je obveznost zaposlovanja invalidov določena za vse delodajalce, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev (razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov). Zato tožbeno stališče, da bi moral organ ugotavljati, zakaj tožnica ni izpolnila predpisane kvote, nima podlage v zakonu.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Tožnik sicer meni, da toženka zgolj domneva, da ima v posesti elektronske naprave, vendar niti v tožbi ne zatrjuje, da ugotovitev toženke, da ima sprejemnik, ne drži. Glede na to tudi sodišče nima razloga za dvom v pravilnost ugotovitve, da je tožnik po podatkih Javnega zavoda RTV Slovenija zavezanec za plačilo obravnavanega prispevka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje športnih dejavnosti - obrazložitev odločbe - kršitev pravil postopka - sprememba meril - odprava izpodbijane odločbe
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa vsebinski razlogi za odločitev niso razvidni. Bistveno pomanjkljivi so tudi razlogi druge stopnje.
Vrednotenje vlog je bilo drugačno, kot je razvidno iz napotkov prijaviteljem pri sestavljanju vloge oziroma razpisni komisiji pri njenem točkovanju.
Zaradi napačnih pojasnil in zaradi njihove možne uporabe, se lahko poraja dvom v enako obravnavanje prijaviteljev na javnem razpisu, še zlasti, ker so se kriteriji, po katerih je bilo opravljeno točkovanje, spreminjali tudi še med postopkom razpisa ter pri tem upoštevali „dejavniki“ (kriteriji?), ki jih ni bilo v pojasnilih.
ukrep inšpektorja za okolje - prosti prehod do morskega dobra - raba morja - naravno kopališče - zaračunavanje vstopnine - postavitev ograje
Za izvajanje vodne pravice tožnica ni zgradila objekta, ker gre za naravno kopališče. Objekti, ki niso namenjeni posebni rabi morja, temveč dejavnosti kopališča, pa niso objekti iz tretjega odstavka 125. člena ZV-1. Zato je pravilno stališče toženke, da tožnica za izvajanje vodne pravice na naravnem kopališču, v obravnavanem primeru za rabo morja, ne more zaračunavati in pobirati vstopnine na podlagi te določbe ZV-1 in s tem ovirati neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče do morskega dobra in njegove splošne rabe, kar vsakomur zagotavlja prvi odstavek 38. člena ZV-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stroški sodnega postopka - pravočasnost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Izpodbijana odločba temelji na stališču, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v postopku revizije preuranjena, ker stroški v zvezi z vloženo revizijo še niso nastali. Takšno stališče pa je po presoji sodišča napačno. Iz drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč izhaja, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - davčna izvršba
V zadevi, za katero želi tožnik odobritev brezplačne pravne pomoči, gre za postopek davčne izvršbe in ne za sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, zaradi česar tožniku glede na določilo 7. člena ZBPP brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti.
javni razpis - rok za vložitev vloge - priporočeno po pošti oddana vloga - zavrženje vloge
Tožena stranka je svojo odločitev, da je tožnikova vloga prepozna, oprla na določbo prvega odstavka 7. točke javnega razpisa v zvezi s prvim in drugim odstavkom 68. člena ZUP, ki določata, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok in da se v primeru, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb ter upoštevajoč pravilo, da je trditveno in dokazno breme na strani stranke, tožnik pa ni izkazal, da je vlogo oddal pravočasno priporočeno po pošti, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo kot prepozno zavrgla.
ZDoh-2 člen 16, 16/9, 18, 18-6, 105, 108, 108/2, 133.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek v naravi - drug dohodek - brezplačna gradbeno obrtna dela
Izvedene gradbeno obrtne storitve na objektu v solasti tožnice so bile nedvomno (tudi) v njeno korist opravljene brezplačno. Gre torej za dohodek, prejet v naravi, ki podleže obdavčitvi po določbah ZDoh-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - neresnične navedbe tožnika - subjektivni rok
V konkretnem primeru je izpodbijana odločba izdana v postopku, ki je obnovljen zaradi tega, ker je tožena stranka po izdaji odločbe, s katero je bilo tožeči stranki odobreno financiranje izbrane operacije, izvedela, da obstaja verjetnost, da je tožeča stranka v vlogi podala neresnično izjavo, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada oziroma ni vključena v OP ROPI. To je obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, po kateri se upravni postopek, ki je bil končan z dokončno odločbo, obnovi med drugim tudi v primeru, če se zve za nova dejstva, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila znana v prejšnjem postopku. Podan pa je tudi obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, ki določa, da se postopek obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Do nepravilne za stranko ugodne odločitve je torej prišlo, ker se je organ pri izdaji odločbe neposredno oprl na neresnične navedbe stranke. Na podlagi neresničnih navedb tožeče stranke je bila tožena stranka, ki je vodila postopek spravljena v zmoto.
Pri presoji subjektivnega roka je odločilna izdaja prvega sklepa o obnovi, ne glede na tek nadaljnjega pritožbenega ali sodnega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
V konkretnem primeru ne gre za investicijsko vzdrževalna dela, kot to trdi tožnica, temveč gre za gradnjo štirih samostojnih energetskih objektov. Za takšno gradnjo pa bi tožnica po določbah 3. člena ZGO-1 morala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga nima.
Prvostopenjski organ je na podlagi izpovedb nekaterih zaslišanih prič sklepal, da tožnik dejansko stalno prebiva na določenem naslovu. Tožnik ugovarja, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj upravni organ ni zaslišal s strani tožnika predlaganih prič, s čimer se sodišče strinja. Prvostopenjski organ je namreč od teh prič zaslišal le eno, ki ni vedela povedati, kje tožnik dejansko živi, ostalih treh pa ni zaslišal, niti ni obrazložil, zakaj temu tožnikovemu dokaznemu predlogu ni sledil. Prvostopenjski organ je sicer kot priči na zaslišanje vabil tudi tožnikova starša, ki pa se vabilu nista odzvala. Glede na to, da naj bi tožnik po mnenju prvostopenjskega organa živel prav pri starših, bi ju moral prvostopenjski organ še enkrat vabiti na zaslišanje.
sofinanciranje naložbe - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa - prepoved reformatio in peius
Tožbeni ugovor, da tožena stranka v ponovljenem postopku ne bi smela ugotavljati tudi drugih okoliščin, in sicer verodostojnosti računa in starosti opreme, je neutemeljen. Tožena stranka se je namreč v ponovljenem postopku ravnala po napotilih upravnega sodišča v sodbi, v kateri je sodišče navedlo, da mora upravni organ v ponovnem postopku razjasniti vse pravno pomembne okoliščine za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev, kakor tudi po napotilih Vrhovnega sodišča v sklepu, da mora v obrazložitvi svoje odločbe odgovoriti na vsa sporna vprašanja.
Izpodbijani sklep je sklep o zavrženju tožnikove vloge kot nepopolne, tožnik pa kljub pozivu na dopolnitev ni navedel razlogov, iz katerih izpodbija tožbi priložen sklep, niti ni pojasnil zakaj, se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Tožba torej ni takšna, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo
Dejstvo, da je tožeča stranka rok za vložitev pritožbe zamudila, ker je bila odsotna zaradi potovanja, ne pomeni takšnega opravičenega nepredvidljivega razloga, ki ga ne bi bilo mogoče preprečiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj- nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno
vprašanje, ali je tožnik lastnik nepremičnine. Organ za BPP ni izpeljal celovite dokazne ocene, tožnik pa v tožbi oporeka prav v postopku dodelitve BPP ugotovljenemu dejanskemu stanju. Glede na navedeno je ta pomanjkljivost pri izvajanju dokazov, ko tožena stranka tožnika ni pozvala, da se v postopku glede lastništva sporne nepremičnine izjasni, lahko vplivala na pravilnost odločitve. S tem je organ za BPP storil bistveno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje.
naravna nesreča - pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu - dodelitev pomoči - ponovljeni postopek - zamudne obresti
Tožnik svojega zahtevka za plačilo zakonitih zamudnih obresti v višini 852,54 EUR ne more utemeljevati s podatkom, da je upravni organ o zadevi odločal v večkrat ponovljenem postopku odločanja. Ker se o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nesreč odloča v upravnem postopku (45. člena ZOPPN), ki določb o plačilu zamudnih obresti v primeru ponovljenega postopka odločanja nima, je odločitev prvostopenjskega organa, ki je odločil o višini pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah po letu 2005 in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih, pravilna.
ZBPP člen 24, 24/3, 26, 26/5. ZUP člen 207, 207/2.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - zahtevek stranke - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka o tožničini vlogi za dodelitev BPP ni odločila v smislu drugega odstavka 207. člena ZUP, ki se v postopku brezplačne pravne pomoči uporablja glede vprašanj, ki niso izrecno urejena z ZBPP. Prav tako njena odločitev, oprta na presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ni v skladu s kriteriji, kot so določeni v tretjem odstavku 24. člena ZBPP.