ZDDV-1 člen 34, 62, 82. Direktiva sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167, 168, 178, 273.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za odbitek DDV - napačna uporaba materialnega prava
Davčni zavezanec sme pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan, ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga in storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
V skladu s sodno prakso sodišča Evropske unije je treba člene 167, 168, 178 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni praksi, v skladu s katero davčni organ zavrne pravico do odbitka, ker se davčni zavezanec ni prepričal, ali je imel izdajatelj računa za blago, glede katerega se uveljavlja pravica do odbitka, status davčnega zavezanca, ali je imel blago na voljo in ali ga je lahko dobavil ter ali je izpolnil obveznosti glede napovedi in plačila davka na dodano vrednost.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - pravočasnost tožbe
Tožba je vložena pravočasno v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZUS-1, in sicer v 30-dneh od vročitve pritožbene odločbe.
Ker SOD d.d. in vsi pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca, razen tožnika, soglašajo z vračilom premoženja v obliki odškodnine v obveznicah, pri čemer SOD d.d. tudi nima pripomb na ugotovljeno vrednost deleža podržavljenega premoženja podjetja ter da je bila vrednost neto aktive, na katero je upravni organ tudi v predmetnem postopku vezan, že ugotovljena v denacionalizacijskem postopku ter da je bil tudi v navedenem denacionalizacijskem postopku upravičenki njen 75 % delež podjetja vrnjen v obliki odškodnine v obveznicah SOD d.d., je glede na povedano je upravni organ prve stopnje imel podlago za izdajo izpodbijanega upravnega akta.
inšpekcijski postopek - sklep o izvršbi - izrek denarne kazni - izvršba s prisilitvijo
Izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, se veže na ugotovitev, da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tudi tožnica v tožbi navaja, da je naloženi inšpekcijski ukrep, zaradi težav v zvezi z naselitvijo objekta, realizirala z rušitvijo objekta, a po datumu, ki ji je bil naložen s sklepom o dovolitvi izvršbe.
ZDDV-1 člen 102, 104. ZPDZC člen 3. ZDoh-2 člen 48.
DDV - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - preprodaja avtomobilov
V obravnavani zadevi se je tožnik ukvarjal z nakupi in prodajami rabljenih osebnih motornih vozil, prihodkov in odhodkov iz tega naslova pa ni evidentiral v svojih poslovnih knjigah, niti jih ni izkazal v oddanih davčnih obračunih. Iz dejanskega stanja natančno izhaja, na kakšen način je kupoval vozila, ki jih je registriral na svoje ime in za katere davčni organ utemeljeno ugotavlja, da jih ni nabavljal za svoje potrebe. Iz dokumentov izhaja, da se vse listine o nakupu in prodaji vozil glasijo na tožnikovo ime. V teh primerih je šlo za opravljanje neregistrirane dejavnosti preprodaje motornih vozil, saj je tožnik vozila že po kratkem časovnem obdobju prodal naprej drugim fizičnim osebam.
koncesija za opravljanje rednega vzdrževanja lokalnih cest - izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi - mnenje Državne revizijskega komisije
Stališče Državne revizijske komisije, da gre v konkretnem primeru za javno naročniško razmerje in ne za koncesijsko razmerje in bi se moral izvesti postopek po določbah ZJN-2 in ne po ZGJS, za pravilnost in posledično zakonitost izpodbijane odločbe ne zadostuje, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt kot nezakonit odpravilo.