Tožeča stranka je kmetijska organizacija, ta pa je peti predkupni upravičenec po vrsti, to je tako za kmetom, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kot drugim kmetom. Glede na to ima kmet kot predkupni upravičenec prednost pred tožečo stranko, ki je kmetijska organizacija.
usmeritev otroka v posebni program vzgoje in izobraževanja - program (post)rehabilitacijski praktikum - pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - upravni spor - obseg sodne presoje
Tožbeni očitki se nanašajo na napake pri odločitvi in vodenju postopka na prvi stopnji, ki so bile dejansko storjene. To je ugotovil že drugostopenjski organ, ki je sam dopolnil postopek tako, da je pridobil strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje, pred odločitvijo pa je pridobil tudi odgovor zakonitih zastopnikov tožnice na to mnenje. Vse napake pri vodenju postopka na prvi stopnji so bile tako že odpravljene.
V tovrstnih zadevah, ko se odločitev upravnega organa opira na izvedeniško strokovno mnenje, je sodna presoja zadržana, saj sodišče ne more posegati v strokovnost tega mnenja, nobenega razloga pa tudi ni, da bi podvomilo v strokovnost izvedencev, ki so mnenje pripravili. Tako je obseg sodne kontrole omejen na presojo pravilnosti postopka in uporabe materialnega prava.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo tožeči stranki odobreno sofinanciranje športnih programov v določeni višini, vendar iz njegove obrazložitve ni razvidno niti dejansko stanje niti razlogi za sprejeto odločitev. Zgolj pavšalno sklicevanje na določbe pravilnika o sofinanciranju in javnega razpisa pa tožeči stranki tudi ne omogoča, da razloge izpodbija, sodišču pa ne omogoča, da preizkusi zakonitost izpodbijanega sklepa.
ZZRZI člen 64. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 9, 12.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - nadomestna izpolnitev kvote - pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem - napoved nadomestne izpolnitve kvote - predložitev dokazil
Zavezanec je dolžan v določenih rokih Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov obvestiti o načinu izpolnitve svoje obveznosti zaposlovanja invalidov ter tudi preložiti predvidena dokazila ter poročila. Navedeno ima namreč vpliv na pričetek upoštevanja izbranega načina nadomestne izpolnitve obveznosti, dokazuje pa tudi, da je bila nadomestna izpolnitev opravljena.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - zastaranje odmere prispevka
Določba 6. člena ZZRZI, ki napotuje na uporabo ZDavP-2, je v veljavi od 17. 11. 2011 na podlagi novele zakona. Vendar pa sodišče meni, da je določbe glede zastaranje, kot jih določa ZDavP-2, treba upoštevati tudi v času pred sprejemom navedene novele. ZZRZI namreč nima posebnih določb o zastaranju, vendar pa gre pri sporni obveznosti za obvezno dajatev, ki je po svoji naravi najbližja davkom in prispevkom, za katere veljajo posebni predpisi oziroma zakon, ki ureja davčni postopek.
Statut Univerze v Ljubljani člen 215, 215/3, 220a. ZUP člen 9.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv - docent - sklep o ustavitvi postopka - obrazložitev sklepa - načelo zaslišanja stranke
Glede na določilo tretjega odstavka 215. člena Statuta Univerze v Ljubljani je prvostopenjski organ utemeljeno ustavil postopek tožnikove izvolitve v naziv docenta. Mnenja več kot dveh poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti so bila namreč negativna in je zato habilitacijska komisija pravilno sklenila, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, posledično pa je prvostopenjski organ moral izdati ugotovitveni sklep o ustavitvi postopka, ki je tudi ustrezno obrazložen.
V zvezi z očitki, da tožniku pred izdajo sklepa niso bili vročeni sklep habilitacijske komisije, negativna ocena preizkusnega predavanja in ne štiri negativne strokovne ocene poročevalcev o njegovi usposobljenosti, se sodišče strinja, da bi morala biti vsa ta dokumentacija že v postopku na prvi stopnji posredovana tožniku, da se o njej izjasni, in šele potem bi se lahko izdal prvostopenjski akt. Ker pa je bila ta pomanjkljivost odpravljena v postopku na drugi stopnji, ni mogla vplivati na pravilnost odločitve.
upravni postopek - zastopanje v upravnem postopku - obseg pooblastila zastopniku - vročitev upravnega akta
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnik na ustni obravnavi podal izjavo na zapisnik, da projektanta pooblašča za zastopanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Zato je bila odločba tožniku pravilno vročena po pooblaščencu.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-7. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - upravni postopek
Toženka je napačno uporabila pravila materialnega prava, konkretno 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter prvi odstavek 39. člena ZGD-1 in drugi odstavek 40. člena ZGD-1, ker je izhajala iz stališča, da če se akt o določitvi poslovne skrivnosti ne posreduje hkrati z dokumentom, na katerega se ta akt nanaša, potem ta dokument preneha biti poslovna skrivnost.
Izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se lahko uveljavlja zgolj v primeru, če gre za odprt upravni postopek. Tega določila ni mogoče razlagati tako široko, da bi se lahko to izjemo uveljavljalo tudi v primeru bodočega upravnega postopka.
Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršne obrazložitve, ki bi tožniku omogočila preveritev razlogov za zavrnitev sofinanciranja dveh vadbenih skupin. Prav tako ni mogoče preizkusiti ali je predlog, ki ga je pripravila komisija, skladen z navedeno določbo ali ne. Sodišče ne more preizkusiti, ali je pri razdelitvi sredstev pravilno upoštevana določba 4. člena Pravilnika, saj to iz obrazložitve odločbe prvostopenjskega organa ni razvidno. Izpodbijana odločba nima obrazložitve v skladu z 214. členom ZUP. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, tako v postopku z rednimi kot izrednimi sredstvi v upravnem postopku kot tudi v postopku sodnega varstva v upravnem sporu.
ZZDej člen 5, 5/1, 42. ZJZP člen 53, 53/3, 54, 54/3, 58, 58/3, 64, 64/2. ZUS-1 člen 64, 64/2.
osnovna zdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - javno-zasebno partnerstvo - javni razpis - merila za vrednotenje vlog - načelo enakosti pred zakonom - odpiranje vlog - dopolnitev vloge - ustna obravnava - upravni spor - ugotovitev nezakonitosti akta
Res je sicer, da skladno s prvim odstavkom 5. člena ZZDej mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oziroma mesto, vendar pa tega določila ni možno razlagati tako, da bi lahko toženka brez utemeljenega razloga kot merilo določila, da imajo prednost tisti, ki so čim bližje določenemu naslovu. To bi sicer lahko bil kriterij za ocenjevanje, vendar le, če bi bili za to podani utemeljeni razlogi v javnem interesu. V konkretnem primeru se toženka v tem pogledu sklicuje na ohranjanje znanih lokacij določenih specialistov, s čimer naj bi se zagotavljala dobra informiranost uporabnikov storitev z lokacijami izvajanja dejavnosti. To ne more biti upravičen razlog za to, da se kot merilo določi razdalja do določenega naslova. V tem primeru imajo namreč avtomatično prednost tisti, ki že opravljajo dejavnost na določenem naslovu, s tem pa so ostali kandidati postavljeni v neenakopraven položaj in to ni v skladu s 14. členom Ustave.
V skladu z drugim odstavkom 64. člena ZUS-1 v primeru, če je bil upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb, sodišče s sodbo ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta. Podobno določilo ima tudi ZJZP. V obravnavani zadevi sodišče ocenjuje, da stranka z interesom izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti in ker to dejavnost že opravlja, bi utrpela nesorazmerno škodo, če bi sedaj sodišče odločbo odpravilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zato je sodišče ugotovilo, da je odločba nezakonita.
ZUP člen 42, 43, 260, 260/9. ZCes-1 člen 95, 101, 101/1.
javna cesta - dovoljenje za zaporo ceste - obnova postopka - upravičeni predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku
ZCes-1 ter odlok o občinskih cestah, ki sta pravni podlagi za izdajo dovoljenja za zaporo ceste, tožniku kot uporabniku javne ceste ne priznavata pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki bi mu dajale lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za zaporo občinske ceste. Pravico sodelovati v postopku dajejo predpisi le osebi, na predlog katere je bil začet postopek izdaje dovoljenja, tretjim osebam (npr. drugim uporabnikom ceste) pa takšne pravice ne priznavajo. V postopkih izdaje dovoljenj za zapore cest se namreč varuje predvsem javni interes varnosti cestnega prometa, za uresničevanje katerega skrbi po uradni dolžnosti občinska uprava.
URS člen 69. ZCes-1 člen 3, 39, 123, 123/2. ZJC-B člen 19.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - kategorizirana javna cesta - odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini - ustavnost in zakonitost občinskega odloka
V ponovnem postopku bo upravni organ skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča moral ugotovil, ali je občinski odlok o kategorizaciji občinskih cest glede sporne javne poti, ki poteka po parceli v zasebni lasti, ustavno skladen in zakonit.
V postopkih javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enakost obravnavanja pomeni nearbitrarno uporabo prava, kar vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe. To jamstvo pa je lahko učinkovito le, če je odločba obrazložena na način, ki omogoča presojanje njene pravilnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Glede na to, da zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev tožeča stranka ni navedla, ker zanje ni vedela ter da gre za prava neuko stranko.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožeča stranka, ki ima premoženje, ki presega 13.780,00 EUR, ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre ni upravičena do brezplačne pravne pomoči.
V konkretnem primeru gre za nevarno gradnjo. ZGO-1 v 154. členu določa, da pristojni gradbeni inšpektor prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani. Ker gre v tem primeru za nevarno gradnjo, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 154. členu ZGO-1 utemeljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica izpostavlja svoje slabo finančno in socialno stanje, vendar ti tožbeni ugovori v povezavi z nesporno ugotovitvijo, da razpolaga s premoženjem, ki presega cenzus 13.700,00 EUR, na odločitev sodišča ne morejo vplivati. Dodelitev brezplačne pravne pomoči je namreč odvisna le od ugotovitve, ali so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZBPP, to je premoženjski pogoj in verjetnost izgleda za uspeh zadeve, v zvezi s katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
Nasprotja med izpovedbami zaslišanih prič o vlogi tožnika v času vojne niso bila razjasnjena, zaradi česar so ostala dejstva, pomembna za odločitev, nepopolno ugotovljena.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom
Ker nameravana gradnja ni v skladu z občinskim prostorskim aktom, tožnik ne izpolnjuje pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt iz druge alineje prvega odstavka 74. c člena ZGO-1.
ZDDV-1 člen 102, 104. ZPDZC člen 3. ZDoh-2 člen 48.
DDV - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - preprodaja avtomobilov
V obravnavani zadevi se je tožnik ukvarjal z nakupi in prodajami rabljenih osebnih motornih vozil, prihodkov in odhodkov iz tega naslova pa ni evidentiral v svojih poslovnih knjigah, niti jih ni izkazal v oddanih davčnih obračunih. Iz dejanskega stanja natančno izhaja, na kakšen način je kupoval vozila, ki jih je registriral na svoje ime in za katere davčni organ utemeljeno ugotavlja, da jih ni nabavljal za svoje potrebe. Iz dokumentov izhaja, da se vse listine o nakupu in prodaji vozil glasijo na tožnikovo ime. V teh primerih je šlo za opravljanje neregistrirane dejavnosti preprodaje motornih vozil, saj je tožnik vozila že po kratkem časovnem obdobju prodal naprej drugim fizičnim osebam.